Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (3.408-3.432) 
- denudacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na denudacijo: denudacijski proces / denudacijsko spreminjanje površja ♪
- denudírati -am dov. in nedov. (ȋ) geol. opraviti, izvršiti denudacijo: ledenik je denudiral dolino denudíran -a -o: denudirana tla ♪
- denuklearizírati -am dov. in nedov. (ȋ) skleniti, določiti, da na kakem področju ne bo atomskega orožja: denuklearizirati srednjo Evropo denuklearizíran -a -o: denuklearizirano področje ♪
- denunciácija -e ž (á) sporočitev nadrejenim o dejanju kake osebe z namenom škodovati ji; ovadba, prijava: za dosego cilja so uporabljali intrige in denunciacije; anonimna, podla denunciacija ♪
- denunciánt in denunciànt -ánta m (ā á; ȁ á) kdor denuncira, ovaduh: ta človek je izdajalec in denunciant; molčal je, ker se je bal denunciantov ♪
- denunciántka -e ž (ā) ženska, ki denuncira: bila je fašistična denunciantka ♪
- denunciántski -a -o (ā) pridevnik od denunciant, ovaduški: denunciantske metode ♪
- denunciántstvo -a s (ā) dejavnost denunciantov, ovaduštvo: očitali so mu denunciantstvo; organizirali so denunciantstvo / zaradi njegovega denunciantstva so zaprli mnogo ljudi ♪
- denuncíranje -a s (ȋ) glagolnik od denuncirati: širila se je fašistična propaganda, denunciranje in zapiranje meščanov ♪
- denuncírati -am dov. in nedov. (ȋ) sporočiti nadrejenim o dejanju kake osebe z namenom škodovati ji; ovaditi, prijaviti: denunciral je svoje podrejene; denuncirati policiji; krivično denuncirati ♪
- departmajski tudi departementski -a -o [-tmájs-] (ȃ) pridevnik od departma 1: departmajske volitve ♪
- deplasíranost -i ž (ȋ) neprimernost, neumestnost, zgrešenost: deplasiranost pripombe ♪
- deponéntnik -a m (ẹ̑) lingv. glagol s trpno obliko in tvornim pomenom: deponentniki v latinščini ♪
- deportírati -am dov. in nedov. (ȋ) prisilno preseliti koga v drug, oddaljen kraj, navadno kazensko: kaznjence so deportirali v kolonije; okupatorji so deportirali prebivalstvo v koncentracijska taborišča; zaradi sodelovanja v stavki so deportirali mnogo ljudi deportíran -a -o: med vojno je bil preganjan in deportiran ♪
- depresíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na depresija 1: preboleti depresivno krizo / depresivno razpoloženje ♪
- déra -e ž (ẹ́) lesen pod, oder za sušenje zrnja, sadja: po deri so razgrnili proso; dera v sušilnici; kozolec z dero ♪
- deréza -e ž (ẹ̄) nav. mn. železna priprava z ostrimi konicami za na čevlje: navezati dereze; po zaledeneli strmini ni bilo mogoče hoditi brez derez; hoja z derezami ♦ alp. ledeniške dereze s kratkimi konicami za hojo po ledu; srenske dereze z dolgimi konicami za hojo po srenu ♪
- dêrež -a m (ȇ) nekdaj klop, na katero se priveže obsojenec med šibanjem: Daj me na derež ali na vse natezalnice tega sveta, po sili ne izveš od mene ničesar! (W. Shakespeare - M. Bor) ♪
- dêrik -a m (ȇ) teh. premični žerjav za gradbena ali nakladalna dela: ladijski derik ♪
- derivácija -e ž (á) 1. teh. speljevanje, odvajanje vode iz naravne struge: derivacija k hidrocentrali; derivacija za namakalne namene 2. voj. odklon izstrelka od smeri streljanja: meriti derivacijo ◊ lingv. tvorjenje novih besed iz podstave s priponami, izpeljava; mat. funkcija, dobljena z odvajanjem; odvod ♪
- derivacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na derivacijo: derivacijski sistem pri hidrocentrali ♪
- derivát -a m (ȃ) kem. spojina, pridobljena iz druge spojine: derivati benzena, celuloze; pren. država je derivat meščanske družbe; jazz s svojimi derivati ♪
- derivatíven -vna -o prid. (ȋ) jur. pridobljen od pravnega prednika: derivativna pravica ♪
- derivírati -am nedov. in dov. (ȋ) mat. iskati iz dane funkcije novo funkcijo, ki pove, kako se prva spreminja; odvajati ♪
- dêrma -e ž (ȇ) anat. koža, zlasti glede na zgornji dve plasti: usnjica je del derme / žarg. danes je delal dermo izpit iz dermatologije / žarg. grem na dermo dermatološko kliniko ♪
3.283 3.308 3.333 3.358 3.383 3.408 3.433 3.458 3.483 3.508 
