Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (3.401-3.425)
- dentícija -e ž (í) med. dobivanje, rast zob, zobljenje ♪
- dentín -a m (ȋ) anat. snov, ki sestavlja glavni del zoba, zobovina: plast dentina ♪
- dentíst -a m (ȋ) kdor se poklicno ukvarja s popravljanjem zob, zobar: k dentistu hodi ♦ šol. višji dentist strokovnjak z višjo stomatološko izobrazbo; dentist nekdaj kdor dokonča predpisano učno dobo pri zobozdravniku in opravi izpit ♪
- dentístičen -čna -o (í) pridevnik od dentist: dentistična praksa ♪
- dentístka -e ž (ȋ) ženska oblika od dentist ♪
- dentístovski -a -o prid. (ȋ) redko dentističen: dentistovski poklic ♪
- denudácija -e ž (á) geogr. odnašanje površinskih zemeljskih plasti zaradi delovanja padavin, vetra, ledenikov: gola skalnata površina je posledica denudacije ♪
- denudacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na denudacijo: denudacijski proces / denudacijsko spreminjanje površja ♪
- denudírati -am dov. in nedov. (ȋ) geol. opraviti, izvršiti denudacijo: ledenik je denudiral dolino denudíran -a -o: denudirana tla ♪
- denuklearizírati -am dov. in nedov. (ȋ) skleniti, določiti, da na kakem področju ne bo atomskega orožja: denuklearizirati srednjo Evropo denuklearizíran -a -o: denuklearizirano področje ♪
- denunciácija -e ž (á) sporočitev nadrejenim o dejanju kake osebe z namenom škodovati ji; ovadba, prijava: za dosego cilja so uporabljali intrige in denunciacije; anonimna, podla denunciacija ♪
- denunciánt in denunciànt -ánta m (ā á; ȁ á) kdor denuncira, ovaduh: ta človek je izdajalec in denunciant; molčal je, ker se je bal denunciantov ♪
- denunciántka -e ž (ā) ženska, ki denuncira: bila je fašistična denunciantka ♪
- denunciántski -a -o (ā) pridevnik od denunciant, ovaduški: denunciantske metode ♪
- denunciántstvo -a s (ā) dejavnost denunciantov, ovaduštvo: očitali so mu denunciantstvo; organizirali so denunciantstvo / zaradi njegovega denunciantstva so zaprli mnogo ljudi ♪
- denuncíranje -a s (ȋ) glagolnik od denuncirati: širila se je fašistična propaganda, denunciranje in zapiranje meščanov ♪
- denuncírati -am dov. in nedov. (ȋ) sporočiti nadrejenim o dejanju kake osebe z namenom škodovati ji; ovaditi, prijaviti: denunciral je svoje podrejene; denuncirati policiji; krivično denuncirati ♪
- departmajski tudi departementski -a -o [-tmájs-] (ȃ) pridevnik od departma 1: departmajske volitve ♪
- deplasíranost -i ž (ȋ) neprimernost, neumestnost, zgrešenost: deplasiranost pripombe ♪
- deponéntnik -a m (ẹ̑) lingv. glagol s trpno obliko in tvornim pomenom: deponentniki v latinščini ♪
- deportírati -am dov. in nedov. (ȋ) prisilno preseliti koga v drug, oddaljen kraj, navadno kazensko: kaznjence so deportirali v kolonije; okupatorji so deportirali prebivalstvo v koncentracijska taborišča; zaradi sodelovanja v stavki so deportirali mnogo ljudi deportíran -a -o: med vojno je bil preganjan in deportiran ♪
- depresíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na depresija 1: preboleti depresivno krizo / depresivno razpoloženje ♪
- déra -e ž (ẹ́) lesen pod, oder za sušenje zrnja, sadja: po deri so razgrnili proso; dera v sušilnici; kozolec z dero ♪
- deréza -e ž (ẹ̄) nav. mn. železna priprava z ostrimi konicami za na čevlje: navezati dereze; po zaledeneli strmini ni bilo mogoče hoditi brez derez; hoja z derezami ♦ alp. ledeniške dereze s kratkimi konicami za hojo po ledu; srenske dereze z dolgimi konicami za hojo po srenu ♪
- dêrež -a m (ȇ) nekdaj klop, na katero se priveže obsojenec med šibanjem: Daj me na derež ali na vse natezalnice tega sveta, po sili ne izveš od mene ničesar! (W. Shakespeare - M. Bor) ♪
3.276 3.301 3.326 3.351 3.376 3.401 3.426 3.451 3.476 3.501