Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (3.401-3.425)



  1.      dentícija  -e ž (í) med. dobivanje, rast zob, zobljenje
  2.      dentín  -a m () anat. snov, ki sestavlja glavni del zoba, zobovina: plast dentina
  3.      dentíst  -a m () kdor se poklicno ukvarja s popravljanjem zob, zobar: k dentistu hodi ♦ šol. višji dentist strokovnjak z višjo stomatološko izobrazbo; dentist nekdaj kdor dokonča predpisano učno dobo pri zobozdravniku in opravi izpit
  4.      dentístičen  -čna -o (í) pridevnik od dentist: dentistična praksa
  5.      dentístka  -e ž () ženska oblika od dentist
  6.      dentístovski  -a -o prid. () redko dentističen: dentistovski poklic
  7.      denudácija  -e ž (á) geogr. odnašanje površinskih zemeljskih plasti zaradi delovanja padavin, vetra, ledenikov: gola skalnata površina je posledica denudacije
  8.      denudacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na denudacijo: denudacijski proces / denudacijsko spreminjanje površja
  9.      denudírati  -am dov. in nedov. () geol. opraviti, izvršiti denudacijo: ledenik je denudiral dolino denudíran -a -o: denudirana tla
  10.      denuklearizírati  -am dov. in nedov. () skleniti, določiti, da na kakem področju ne bo atomskega orožja: denuklearizirati srednjo Evropo denuklearizíran -a -o: denuklearizirano področje
  11.      denunciácija  -e ž (á) sporočitev nadrejenim o dejanju kake osebe z namenom škodovati ji; ovadba, prijava: za dosego cilja so uporabljali intrige in denunciacije; anonimna, podla denunciacija
  12.      denunciánt  in denunciànt -ánta m (ā á; á) kdor denuncira, ovaduh: ta človek je izdajalec in denunciant; molčal je, ker se je bal denunciantov
  13.      denunciántka  -e ž (ā) ženska, ki denuncira: bila je fašistična denunciantka
  14.      denunciántski  -a -o (ā) pridevnik od denunciant, ovaduški: denunciantske metode
  15.      denunciántstvo  -a s (ā) dejavnost denunciantov, ovaduštvo: očitali so mu denunciantstvo; organizirali so denunciantstvo / zaradi njegovega denunciantstva so zaprli mnogo ljudi
  16.      denuncíranje  -a s () glagolnik od denuncirati: širila se je fašistična propaganda, denunciranje in zapiranje meščanov
  17.      denuncírati  -am dov. in nedov. () sporočiti nadrejenim o dejanju kake osebe z namenom škodovati ji; ovaditi, prijaviti: denunciral je svoje podrejene; denuncirati policiji; krivično denuncirati
  18.      departmajski  tudi departementski -a -o [-tmájs-] () pridevnik od departma 1: departmajske volitve
  19.      deplasíranost  -i ž () neprimernost, neumestnost, zgrešenost: deplasiranost pripombe
  20.      deponéntnik  -a m (ẹ̑) lingv. glagol s trpno obliko in tvornim pomenom: deponentniki v latinščini
  21.      deportírati  -am dov. in nedov. () prisilno preseliti koga v drug, oddaljen kraj, navadno kazensko: kaznjence so deportirali v kolonije; okupatorji so deportirali prebivalstvo v koncentracijska taborišča; zaradi sodelovanja v stavki so deportirali mnogo ljudi deportíran -a -o: med vojno je bil preganjan in deportiran
  22.      depresíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na depresija 1: preboleti depresivno krizo / depresivno razpoloženje
  23.      déra  -e ž (ẹ́) lesen pod, oder za sušenje zrnja, sadja: po deri so razgrnili proso; dera v sušilnici; kozolec z dero
  24.      deréza  -e ž (ẹ̄) nav. mn. železna priprava z ostrimi konicami za na čevlje: navezati dereze; po zaledeneli strmini ni bilo mogoče hoditi brez derez; hoja z derezami ♦ alp. ledeniške dereze s kratkimi konicami za hojo po ledu; srenske dereze z dolgimi konicami za hojo po srenu
  25.      dêrež  -a m () nekdaj klop, na katero se priveže obsojenec med šibanjem: Daj me na derež ali na vse natezalnice tega sveta, po sili ne izveš od mene ničesar! (W. Shakespeare - M. Bor)

   3.276 3.301 3.326 3.351 3.376 3.401 3.426 3.451 3.476 3.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA