Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (3.383-3.407)


  1.      denaturírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. kem. z dodajanjem primesi napraviti kako živilo za človeka neužitno: denaturirati alkohol, sladkor 2. knjiž. spremeniti prvotno, naravno podobo: denaturirati pokrajino denaturíran -a -o: denaturiran špirit; denaturirana narava; denaturirana sol ♪
  2.      denaturíren  -rna -o prid. (ȋ) kem. s katerim se denaturira: denaturirno sredstvo ♪
  3.      dencè  -à in dènce -a [dǝn] s (ȅ ȁ; ǝ̀) manjšalnica od dno: dence sodčka ♪
  4.      dendrít  -a m (ȋ) 1. nav. mn., anat. kratek, vejasto razrasel podaljšek živčne celice, drevnik: dendriti in nevriti 2. min. vejasto oblikovana izločnina v tesnih razpokah kamnin ♪
  5.      dendríten  -tna -o prid. (ȋ) anat., min. ki ima vejasto obliko; razvejen, razvejan: dendritni kristali; razcep je dendriten ♪
  6.      dendrítičen  -čna -o prid. (í) anat., min. ki ima vejasto obliko; razvejen, razvejan: dendritični kristali; dendritičen razcep ♪
  7.      dendrografíja  -e ž (ȋ) nauk o drevju in drugih lesnatih rastlinah ♪
  8.      dendrológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za dendrologijo: pri oblikovanju naselja sodelujejo tudi dendrologi ♪
  9.      dendrologíja  -e ž (ȋ) nauk o drevju in drugih lesnatih rastlinah: uporabna dendrologija / parkovna dendrologija ♪
  10.      dendrolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na dendrologe ali dendrologijo: dendrološko delo na terenu ♪
  11.      dendrométer  -tra m (ẹ̄) gozd. priprava za merjenje debel stoječih dreves, deblomer ♪
  12.      dendrometríja  -e ž (ȋ) nauk o merjenju gozdnega drevja ♪
  13.      deníkinec  -nca m (ȋ) med državljansko vojno po oktobrski revoluciji pripadnik protirevolucionarnih sil generala Denikina: potolčeni od rdečih čet so se denikinci umikali ♪
  14.      denitrírati  -am dov. in nedov. (ȋ) metal. odstraniti, odvzeti dušik iz spojine: denitrirati jeklo ♪
  15.      denominácija  -e ž (á) fin. uvedba nove denarne enote v zameno za večje število starih denarnih enot: izvesti denominacijo ♪
  16.      denominatíven  -vna -o prid. (ȋ) lingv. izpeljan iz samostalnika ali pridevnika; izimenski, imenski: denominativni pridevnik ♪
  17.      dentál  -a m (ȃ) lingv. soglasnik, tvorjen z vrhom jezika ob sekalcih, zobnik: t in d sta dentala ♪
  18.      dentálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zobe, zoben: dentalna infekcija ♦ lingv. dentalni zapornik ♪
  19.      dentícija  -e ž (í) med. dobivanje, rast zob, zobljenje ♪
  20.      dentín  -a m (ȋ) anat. snov, ki sestavlja glavni del zoba, zobovina: plast dentina ♪
  21.      dentíst  -a m (ȋ) kdor se poklicno ukvarja s popravljanjem zob, zobar: k dentistu hodi ♦ šol. višji dentist strokovnjak z višjo stomatološko izobrazbo; dentist nekdaj kdor dokonča predpisano učno dobo pri zobozdravniku in opravi izpit ♪
  22.      dentístičen  -čna -o (í) pridevnik od dentist: dentistična praksa ♪
  23.      dentístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od dentist ♪
  24.      dentístovski  -a -o prid. (ȋ) redko dentističen: dentistovski poklic ♪
  25.      denudácija  -e ž (á) geogr. odnašanje površinskih zemeljskih plasti zaradi delovanja padavin, vetra, ledenikov: gola skalnata površina je posledica denudacije ♪

   3.258 3.283 3.308 3.333 3.358 3.383 3.408 3.433 3.458 3.483  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA