Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (32.983-33.007)
- tesnjênje -a s (é) glagolnik od tesniti: tesnjenje plinskih pip; postopek tesnjenja; sredstva za tesnjenje / izboljšati tesnjenje vrat; dobro, slabo tesnjenje ♦ teh. manšetno tesnjenje z manšetno tesnilko ♪
- tesnôba -e ž (ó) 1. neprijetno stanje vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, zlasti brez jasnega zavedanja vzrokov: obšla, prevzela, ekspr. polastila se ga je tesnoba; tesnoba v njem raste, se veča; njen obraz je izražal tesnobo; z glasnim govorjenjem je skušal pregnati tesnobo; tesnoba in strah / knjiž. tesnoba vojnih dni / star.: dekle je opazilo fantovo tesnobo nesproščenost, nelagodnost; navdajala ga je tesnoba pred svetom strah, bojazen / ekspr. s tesnobo v srcu je čakala, kaj se bo zgodilo 2. neprijeten občutek stiskanja, dušenja: tesnoba v prsih je začela popuščati; čutiti tesnobo pri srcu / smrtna tesnoba / občutek tesnobe 3. knjiž., redko tesnost: tesnoba stanovanja ♪
- tesnôben -bna -o prid., tesnôbnejši (ó ō) nanašajoč se na tesnobo: tesnoben vzdih; tesnobno vprašanje / povsod je vladala tesnobna tišina / to so bili tesnobni dnevi; preživljal je mučne, tesnobne trenutke / odhajal je s tesnobnimi občutki; tesnobno stanje ♦ med. tesnobna nevroza tesnôbno prisl.: tesnobno se počutiti ♪
- tesnôbnost -i ž (ó) 1. lastnost, značilnost tesnobnega: tesnobnost izraza na obrazu / knjiž. tesnobnost jesenskega večera 2. knjiž. tesnoba: prevzela ga je tesnobnost ♪
- tesnopís -a m (ȋ) zastar. stenografija: pri zapisovanju uporabljati tesnopis ♪
- tesnopŕsen -sna -o prid. (ȓ) zastar. ozkoprsen: majhni, tesnoprsni fantje // ozkosrčen: tesnoprsni filistri ♪
- tesnosŕčen -čna -o prid. (ȓ) knjiž. ozkosrčen: tesnosrčen človek / tesnosrčni nazori ♪
- tesnosŕčnost -i ž (ȓ) knjiž. ozkosrčnost: moti jih njegova tesnosrčnost / moralna tesnosrčnost ♪
- têsnost -i ž (é) lastnost, značilnost tesnega: tesnost stanovanja / knjiž. ko je ostal sam, ga je obšla tesnost tesnoba ♪
- tesnôta -e ž (ó) knjiž. tesnoba: obšla ga je tesnota ♪
- tést -a m (ẹ̑) 1. postopek za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga, preizkus: opraviti test; s testom ugotavljati sposobnosti; objektivnost, veljavnost, zanesljivost testov; rezultati testov / inteligenčni test; pismeni, ustni test // postopek za ugotavljanje česa sploh: s testom določiti količino kake snovi v krvi / alkoholni test za ugotavljanje alkohola v izdihnjenem zraku, krvi 2. postopek za ugotavljanje ustreznosti, učinkovitosti česa: s testom ugotoviti brezhibno delovanje stroja 3. testiranje, preizkušanje: brezplačen test zavor 4. naloge, vprašanja za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga: pripraviti, sestaviti teste; reševanje testov; različni tipi testov ● žarg., šol. pisati test kontrolni test ◊ med. tuberkulinski test za ugotavljanje okuženosti z bacili tuberkuloze z vbrizgavanjem tuberkulina v kožo ali nanosom nanjo,
tuberkulinski preizkus; ped. test znanja za ugotavljanje dosežene stopnje posameznikovega znanja; psih. interesni test za ugotavljanje posameznikovega zanimanja, nagnjenja; osebnostni test za ugotavljanje osebnostne strukture, osebnostnih lastnosti; projektivni test pri katerem se vnašajo lastna čustva, misli, težnje v nedokončano, nedodelano gradivo, projekcijski test; šol. kontrolni test s katerim se kontrolira znanje; standardizirani test ki je strokovno preizkušen in normiran ♪
- testamènt -ênta m (ȅ é) izjava, zlasti pismena, s katero kdo določi dediča, dediče; oporoka: brati testament; napraviti, preklicati testament; ovreči testament / pismeni, ustni testament; pren. pisateljev umetniški testament ◊ rel. novi testament drugi del svetega pisma, ki obsega obdobje po Kristusovem nastopu; nova zaveza ♪
- testamentáren -rna -o prid. (ȃ) knjiž. oporočen: testamentarna določila / testamentarni dedič ♪
- testamentáričen -čna -o prid. (á) zastar. oporočen: testamentarična določila testamentárično prisl.: testamentarično komu kaj zapustiti ♪
- testamentírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž., redko z oporoko določiti, zapustiti, oporočiti: testamentirati komu hišo ♪
- téstast -a -o prid. (ẹ̄) podoben testu: testasta gmota, snov / ekspr. testaste nabrekline pod očmi ♪
- testátor 1 -ja m (ȃ) kdor testira, preizkuševalec: testator kandidatov / testatorji avtomobilov ♪
- testátor 2 -ja m (ȃ) jur. oporočnik, oporočitelj: podpis testatorja ♪
- tésten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na test: testna vprašanja / izpolniti testni list / testni avtomobil; testna rastlina / testni pilot, voznik preizkusni pilot, voznik / testni postopek ◊ ped. testna baterija skupina psiholoških ali pedagoških testov, ki tvorijo celoto ♪
- testén -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na testo: testena skorja / testen cmok, svaljek ♦ gastr. testeni riž rižu podoben izdelek iz rezančnega testa 2. ekspr. podoben testu: človek s testenim obrazom; testena lica / testena zemlja testéno prisl.: testeno bleda polt ♪
- testénast -a -o prid. (ẹ̑) testast: testenasta lica ♪
- testeníca -e ž (í) knjiž. jed iz maslenega testa s pikantnim nadevom; pašteta: peči testenice / mesna testenica ♪
- testeníčar -ja m (ȋ) knjiž. izdelovalec paštet: bil je testeničar ♪
- testeníčka -e ž (í) knjiž. jed iz maslenega testa s pikantnim nadevom; paštetka: peči testeničke / rakove testeničke ♪
- testenína -e ž (í) nav. mn. različno oblikovan izdelek iz gnetenega testa: izdelovati testenine; makaroni, rezanci, špageti in druge vrste testenin / jajčne testenine / testenine s sirom ♪
32.858 32.883 32.908 32.933 32.958 32.983 33.008 33.033 33.058 33.083