Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (32.733-32.757)
- tenór -ja m (ọ̑) najvišji moški glas: peti tenor ♦ muz. junaški tenor tenorski glas, navadno nekoliko nižji od liričnega tenorja; lirični tenor tenorski glas, navadno nekoliko višji od junaškega tenorja // nav. mn., žarg. tenorist: v zboru je premalo tenorjev ♪
- tenórček -čka m (ọ̑) ekspr. tenor: slaboten tenorček ♪
- tenoríst -a m (ȋ) kdor poje tenor: štirje tenoristi so zapustili zbor ♪
- tenórsaksofón -a m (ọ̑-ọ̑) muz. saksofon s srednje ležečim tonskim obsegom: igrati tenorsaksofon ♪
- tenórsaksofoníst -a m (ọ̑-ȋ) muz. kdor igra tenorsaksofon: ansambel s tenorsaksofonistom ♪
- tenórski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na tenor: tenorski glas / tenorska vloga ♦ muz. tenorski ključ C ključ na četrti črti črtovja ♪
- tentáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr. pregovarjati, pridobivati: tentajo ljudi, da jim plačujejo; tentati koga z lepimi besedami // goljufati: tentati lahkoverne kupce ♪
- ténzija -e ž (ẹ́) knjiž. napetost: ublažiti tenzijo; tenzija in relaksacija / duševna, fizična tenzija ♪
- ténzor -ja m (ẹ̄) mat. količina, ki se lahko izrazi s kvadratno matriko števil: uporaba tenzorjev / deformacijski, krivinski, merilni tenzor ♪
- ténzorski -a -o prid. (ẹ̄) mat. pri katerem se računa s tenzorji: tenzorski račun; tenzorska analiza ♪
- teocéntričen tudi teocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) filoz. ki ima boga za središče vsega, kar je: teocentrično mišljenje; teocentričen in antropocentričen ♪
- teodicéja -e ž (ẹ̑) filoz. opravičevanje božje pravičnosti glede na dopuščanje, obstajanje zla: reševati vprašanje teodiceje; teodiceje raznih filozofov ♪
- teodolít -a m (ȋ) teh. priprava za merjenje vodoravnih in navpičnih kotov na terenu: izmeriti višino vzpetine s teodolitom / busolni, univerzalni teodolit ♦ meteor. meteorološki teodolit daljnogled za spremljanje balonov, s katerimi se določata smer in hitrost vetra v višjih zračnih plasteh ♪
- teogoníja -e ž (ȋ) nauk o izvoru, rodu bogov: po teogoniji pri Homerju je Okeanos izvor vsemu / napisati teogonijo ♪
- teokracíja -e ž (ȋ) vladavina, v kateri velja bog za neposrednega nosilca oblasti: vzpostaviti teokracijo; staroegiptovska teokracija ♪
- teokrátičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na teokrate ali teokracijo: teokratična miselnost / teokratična oblast ♪
- teokrátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na teokrate ali teokracijo: teokratske ideje / teokratska država ♪
- teológ -a m (ọ̑) strokovnjak za teologijo, bogoslovec: katoliški, protestantski teolog / diplomirani teolog / pog. teologi prvega letnika slušatelji teološke fakultete ♪
- teologíja -e ž (ȋ) 1. veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega, bogoslovje: študirati teologijo; islamska, katoliška, protestantska teologija; doktor teologije; predavanja iz teologije; filozofija in teologija ♦ rel. moralna teologija teološki nauk, ki obravnava pravila človeškega hotenja in ravnanja glede na dobro in zlo; naravna teologija ki skuša spoznati Boga miselno; negativna teologija ki poudarja, da je o Bogu mogoče vedeti predvsem, kaj ni; pastoralna teologija teološki nauk o usmerjanju, vodenju vernikov k zveličanju; teologija osvoboditve katere predmet in namen je osvoboditev človeka, zlasti družbena 2. pog. teološka fakulteta: vpisati se na teologijo; študenti teologije ♪
- teológinja -e ž (ọ̑) ženska oblika od teolog: katoliška, protestantska teologinja / diplomirana teologinja ♪
- teolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na teologe ali teologijo, bogosloven: teološki nauk, spis / teološka fakulteta ♦ rel. antiohijska teološka šola teološka šola v 4. in 5. stoletju, ki pri razlagi verskih resnic poudarja razum ♪
- teórba -e ž (ọ̑) muz., nekdaj večje glasbilo hruškaste oblike s strunami z nižjim tonskim obsegom: brenkati na teorbo ♪
- teorém -a m (ẹ̑) 1. knjiž. trditev, ki je izpeljiva iz danih aksiomov: dokazati, postaviti teorem; logični, politični teoremi; teoremi italijanske renesanse 2. mat. trditev, do katere se pride s sklepanjem iz temeljnih resnic, načel; izrek: teoremi o skladnosti trikotnikov ♪
- teorétičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na teorijo: a) študij jim je dal dobro teoretično podlago; razprava vsebuje pomembne teoretične posplošitve; teoretična dela o družbenih odnosih / teoretično mišljenje / teoretična fizika, kemija, matematika, pedagogika b) te raziskave imajo samo teoretičen pomen; teoretični pouk; učenci pridobivajo že v prvem letniku ob teoretičnem tudi praktično znanje c) naši košarkarji imajo še vedno nekaj teoretičnih možnosti za prvo mesto / teoretična zmaga se ni uresničila teorétično prisl.: teoretično usposabljati študente; beg je teoretično mogoč ♪
- teorétičnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost teoretičnega: teoretičnost znanosti / kljub svoji teoretičnosti je bil uspešen tudi v praksi ♪
32.608 32.633 32.658 32.683 32.708 32.733 32.758 32.783 32.808 32.833