Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (32.658-32.682)
- temnéti -ím [tǝm] nedov., temnì in tèmni (ẹ́ í) 1. postajati (bolj) temen: nebo temni / noč temni 2. knjiž. temno se odražati, kazati: na griču v daljavi temni gozd 3. knjiž. izgubljati močen sijaj, svetlobo: sonce temni / svetloba temni // postajati manj izrazit: blesk njene lepote temni / mladostni spomini temnijo temnèč -éča -e: temneče nebo ♪
- temníca -e [tǝm] ž (í) 1. temen, tesen prostor za kaznovane jetnike, zapornike: vreči koga v temnico / kaznovali so ga s štirinajstimi dnevi temnice; pren. temnica življenja 2. popolnoma zatemnjen ali s fotografsko neučinkujočo svetlobo osvetljen prostor za delo s svetlobno občutljivim fotografskim materialom: razvijati film v temnici; luč za temnico / fotografska temnica 3. nav. mn., nar. zahodno naoknica, oknica: temnice so bile do polovice spuščene; odpreti, zapreti temnice ♪
- temníčen -čna -o [tǝm] (ȋ) pridevnik od temnica: temnična luč ♪
- temníkast -a -o [tǝm] prid. (í) ki ni popolnoma temen: temnikasti oblaki; temnikast obraz / temnikasta ženska temníkasto prisl.: temnikasto rdeča žerjavica ♪
- temnína -e [tǝm] ž (í) knjiž. lastnost, značilnost temnega: temnina smrek / oditi v temnino v temo ♪
- temníti -ím [tǝm] nedov., temnì in tèmni (ȋ í) 1. delati kaj (bolj) temno: temniti risbo s plosko stranjo krede / dimniki so temnili nebo s črnim dimom 2. delati, da kaj izgublja močen sijaj, svetlobo: temniti luč 3. knjiž. delati kaj temno, neprijazno: novica jim temni obraze / ta spomin mu temni življenje temníti se 1. postajati (bolj) temen: nebo se že temni / v sobi se temni večer / brezoseb. začelo se je temniti ∙ ekspr. pred očmi se mu je temnilo zaradi slabosti, razburjenja se mu je zdelo, da nič ne vidi 2. temno se odražati, kazati: v bregu se temni domačija temnèč -éča -e: temneč se večer ♪
- temnjênje -a [tǝm] s (é) glagolnik od temniti: temnjenje risbe s kredo ♪
- temno... 1 [tǝm] prvi del zloženk nanašajoč se na temen: temnoličen, temnopolt ♪
- temno... 2 [tǝm] prvi del zloženk, kakor temnordeč, temnozelen ipd., gl. temen ♪
- temnobárven -vna -o [tǝm] prid. (ȃ) ki je temne barve: temnobarvne in svetlobarvne živali ♪
- temnogléd -a -o [tǝm] prid. (ẹ̑ ẹ̄) 1. ekspr. ki temno, neprijazno gleda: temnogled človek; temnogled in mračen 2. knjiž. ki vidi vse v življenju slabše, kot je; črnogled: temnogled malodušnež ♪
- temnokóžec -žca [tǝm] m (ọ̑) ekspr., redko človek temne kože: v mladosti je bil temnokožec ♪
- temnolás in temnolàs -ása -o [tǝm] prid. (ȃ; ȁ á) ki ima temne lase: temnolas fant ♪
- temnolásec -sca [tǝm] m (ȃ) kdor ima temne lase: suhljat temnolasec ♪
- temnoláska -e [tǝm] ž (ȃ) ženska, ki ima temne lase: rdeča barva pristaja temnolaskam ♪
- temnolíčen -čna -o [tǝm] prid. (ȋ ȋ) star. temnopolt: temnoličen človek ♪
- temnoók -a -o [tǝm] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima temne oči: temnooka deklica ♪
- temnopólt -a -o [tǝm-u̯t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki je temne polti: temnopolt moški / temnopolto prebivalstvo Afrike ♪
- temnopólten -tna -o [tǝm-u̯t] prid. (ọ̑) temnopolt: temnopolten človek ♪
- tèmnost tudi temnóst -i [tǝm] ž (ǝ̀; ọ̑) lastnost temnega, temna barva: temnost obraza; stopnja temnosti / temnost barv / knjiž. temnost pojma nejasnost, nerazumljivost ♪
- temôta -e [tǝm] ž (ó) knjiž. temačnost, tema: mrak se je spremenil v temoto; temota predora / nočne temote / temote življenja ♪
- temôten -tna -o [tǝm] prid. (ó) knjiž. temačen, temen: temotno ozračje / ekspr. temotna bodočnost ♪
- temôtnost -i [tǝm] ž (ó) knjiž. temačnost, temnost: temotnost neba ♪
- têmpelj -plja m (é) nekrščansko svetišče, zlasti razkošno grajeno: zgraditi tempelj; antični, budistični, egipčanski tempelj; ruševine templja; daritev v templju; pren., publ. banke so postale templji moči ♪
- têmpeljček -čka [pǝl] m (é) manjšalnica od tempelj: slika s tempeljčkom v ozadju ♪
32.533 32.558 32.583 32.608 32.633 32.658 32.683 32.708 32.733 32.758