Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (32.208-32.232)
- tángens -a m (ȃ) geom., v zvezi tangens kota število, določeno z razmerjem med dolžinama kotu nasprotne in kotu priležne katete v pravokotnem trikotniku: izračunati tangens kota ♪
- tangénta -e ž (ẹ̑) geom. premica, ki se dotika krivulje ali ploskve, dotikalnica: narisati tangento na krog; dotikališče tangente / tangenta krivulje, ploskve ♪
- tangénten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na tangento: tangentna smer / tangentni četverokotnik, mnogokotnik; tangentni stožec stožec, katerega premice tvorilke so tangente dane ploskve, dotikalni stožec ♦ fiz. tangentni pospešek pospešek v smeri tangente na krivuljo, po kateri se giblje telo ♪
- tangírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. tikati se, zadevati: to me ne tangira / gospodarske spremembe tangirajo delovno organizacijo ◊ geom. imeti v skupni točki skupno tangento, dotikati se ♪
- tángo -a m (ȃ) zmerno hiter ples v dvodobnem taktu, po izvoru iz Južne Amerike: plesati tango / argentinski tango // skladba za ta ples: zvoki tanga ♪
- tángov -a -o (ȃ) pridevnik od tango: tangov korak ♪
- tanílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tanjenje: tanilni postopek / tanilno kladivo ♪
- tanín -a m (ȋ) kem. organska snov trpkega okusa, ki se uporablja zlasti za strojenje, čreslovina: pridobivati tanin iz hrastovega lubja; raztopina tanina / tovarna tanina ♪
- tanínov -a -o (ȋ) pridevnik od tanin: taninov ekstrakt ♪
- tanínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tanin: taninski izvleček ♦ teh. taninski les les za pridobivanje tanina z izluževanjem ♪
- taníti -ím tudi tániti -im nedov. (ȋ í; á ȃ) knjiž. tanjšati: taniti žico; taniti s kovanjem / taniti testo valjati, vleči / plošča se proti robovom tani ◊ metal. taniti kovino dajati kovini obliko tankih lističev tanjèn -êna -o tudi tánjen -a -o: tanjena pločevina ♪
- tanjênje -a s (é) glagolnik od taniti: tanjenje žice / tanjenje kovin ♪
- tánjšanje -a s (ȃ) glagolnik od tanjšati: tanjšanje žice ♪
- tánjšati -am nedov. (ȃ) delati (bolj) tanko: tanjšati nit, vitre, žico / tanjšati testo valjati, vleči ∙ podolžne črte postavo tanjšajo jo delajo vitkejšo tánjšati se postajati tanjši: snežna plast se je tanjšala / leče se proti robovom tanjšajo so tanjše ♪
- tánk -a m (ȃ) 1. oklepno vozilo z gosenicami in zgornjim vrtljivim delom s topovsko cevjo in včasih z mitraljezom: streljati iz tanka; zlesti v tank; s tanki oborožena enota; ropot tankov; voznik tanka; napad na tanke / lahki, težki tank 2. v vozilo vgrajena posoda za pogonsko gorivo: napolniti tank z bencinom; prazen tank; tank avtomobila, letala / bencinski tank // velika zaprta kovinska posoda za hranjenje tekočin: imeti v tankih mleko, vino; tanki in sodi 3. navt. zaprt prostor ali del zaprtega prostora pri plovilih za shranjevanje ali prevažanje tekočin: hraniti pitno vodo v tanku; tanki za tekoči tovor; tanki na tankerju / balastni tank v katerega se načrpa morska voda za obremenitev premalo obtežene ladje; vzgonski tanki doka s katerimi se uravnava višina doka ♪
- tánkanje -a s (ȃ) glagolnik od tankati: tankanje goriva ♪
- tánkati -am nedov. (ȃ) pog. točiti gorivo: med vožnjo so večkrat tankali / tankati bencin, nafto ● pog. spet so šli tankat pit, popivat ♪
- tánker -ja m (á) ladja za prevoz nafte, tekočih goriv: zgraditi tanker; prevažati nafto v tankerjih; tanker z nosilnostjo dvajset tisoč ton ♪
- tánkerski -a -o prid. (á) nanašajoč se na tanker: tankerski prevoz / varnost tankerske plovbe / tankerska pot / tankerska ladja tanker ♪
- tankéta -e ž (ẹ̑) med drugo svetovno vojno lahki tank italijanske izdelave: kolona tankov in tanket ♪
- tankíst -a m (ȋ) vojak tankovske enote: tankist je zlezel v tank; biti dodeljen k tankistom ♪
- tankístovski -a -o (ȋ) pridevnik od tankist: tankistovska oprema ♪
- tanko... tudi tenko... [druga oblika tǝn] prvi del zloženk nanašajoč se na tanek: tankodebeln, tankokožen, tankolas, tankonog, tankoplasten; tankočuten, tankoslušen, tankovestnost ♪
- tankočúten tudi tenkočúten -tna -o [druga oblika tǝn] prid. (ū) 1. ki ima izostren, prefinjen čut za kaj: tankočuten bralec, opazovalec; tankočuten estet, umetnik / tankočuten opis dogodka izostren, prefinjen; tankočuten posluh za družbeno dogajanje 2. knjiž. rahločuten, obziren: tankočuten človek; biti tankočuten do bolnikov / tankočutno razumevanje ljudi tankočútno tudi tenkočútno prisl.: tankočutno opozoriti na kaj ♪
- tankočútje tudi tenkočútje -a [druga oblika tǝn] s (ȗ) knjiž. tankočutnost: umetnikovo tankočutje ♪
32.083 32.108 32.133 32.158 32.183 32.208 32.233 32.258 32.283 32.308