Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (32.133-32.157) 
- talidomíd -a m (ȋ) farm. pomirjevalno in uspavalno sredstvo z organsko spojino, ki povzroča izmaličenost pri novorojenčkih: jemati talidomid ♪
- talíge -líg ž mn. (í ȋ) nar. prekmursko samokolnica: vozil je gnoj v taligah ♪
- tálij -a m (á) kem. mehka, na zraku neobstojna težka kovina bele barve, element Tl: talij in kadmij ♪
- tálija -e ž (á) knjiž., ekspr. gledališče: zgodovina naše talije ♪
- talíkati -am nedov. (ȋ) nar. kotaliti, valiti: talikati kamenčke ♪
- talílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na taljenje: talilni postopek / talilna peč ● publ. Amerika je talilni lonec jezikov in narodov dežela, v kateri se prebivalci jezikovno in narodnostno stapljajo ◊ alp. talilne ponvice ponvaste vdolbine na snežni odeji, nastale zaradi neenakomernega tajanja snega; fiz. talilna toplota toplota, ki je potrebna, da se 1 kg do tališča segrete trdne snovi spremeni v tekočino; metal. talilni lonec posoda za taljenje kovin; talilnik; teh. talilno lepilo lepilo, ki lepi staljeno; talilno varjenje varjenje, pri katerem se do tališča segreti deli spajajo brez pritiska, udarcev ♪
- talílnica -e ž (ȋ) delavnica, obrat za taljenje: talilnica bakra, srebra; talilnica za predelavo rude ♪
- talílnik -a m (ȋ) metal. posoda za taljenje kovin: grafitni talilnik; talilnik za žlahtne kovine // spodnji del talilne peči, plavža, kjer se zbira staljena kovina ♪
- talílniški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na talilnico ali talilništvo: talilniški delavec / talilniška peč talilna peč ♪
- talílništvo -a s (ȋ) predelovanje rude v talilnici: rudarstvo in talilništvo ♪
- talílo -a s (í) metal. snov, ki se dodaja drugi snovi, da se ta lažje stali: uporabljati kaj za talilo ♪
- talín -a m (ȋ) bot. rastlina s pernatimi listi in cveti brez cvetnih listov in z barvitimi prašničnimi nitmi, Thalictrum: rumeni talin ♪
- talína -e ž (í) teh. staljena snov: ohlajevati talino; aluminijeva talina; talina stekla / zvarna talina iz katere nastane zvar ♪
- tálion -a m (ȃ) jur. povračilo, kaznovanje z enakim zlom: pri zločinu je šlo za talion; pravo taliona ♪
- tálisman -a m (ȃ) predmet, ki se mu pripisuje čarovna moč in prinašanje sreče: prstan je njegov talisman; pren. imeti koga za talisman ♪
- talíšče -a s (í) fiz. temperatura, pri kateri se ob navadnem tlaku trdna snov tali ali tekočina strjuje: tališče cinka, živega srebra; tališče in vrelišče ♪
- talíščen -čna -o (ȋ) pridevnik od tališče: tališčne spremembe ♪
- talítev -tve ž (ȋ) taljenje: talitev kovine / talitev ledenikov ♪
- talíti -ím nedov. (ȋ í) 1. delati, povzročati, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: taliti svinec, železo; ruda se tali; taliti se pri zelo visoki temperaturi / vosek se tali topi 2. tajati: sonce je talilo led; sneg se tali talèč -éča -e: taleči se baker taljèn -êna -o: voda je bila gosta kot taljen svinec raztaljen, staljen ♦ metal. taljeni magnezit magnezit, ki je pripravljen s taljenjem; taljeno jeklo jeklo, ki se pridobiva v staljenem stanju iz surovega železa ♪
- talívec -vca m (ȋ) delavec pri talilni peči: talivec kovin ♪
- tálja -e ž (ā) obl. oprijet pas: obleka s taljo ♪
- taljênje -a s (é) glagolnik od taliti: taljenje kovin; peč za taljenje rude / taljenje snega ♪
- taljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da taliti: taljiva snov; taljiva žica pri varovalkah ◊ metal. lahko taljive kovine kovine, ki imajo tališče do 500° C; težko taljive kovine kovine, ki imajo tališče nad 1.500° C; teh. taljiva elektroda elektroda iz taljive snovi, ki se uporablja za dodajni material ♪
- taljívost -i ž (í) lastnost, značilnost taljivega: taljivost kovin ♪
- tálka -e ž (ȃ) ženska oblika od talec: teroristi so izpustili talko; obdržali so jo za talko / aretirali so jo in ustrelili kot talko ♪
32.008 32.033 32.058 32.083 32.108 32.133 32.158 32.183 32.208 32.233 
