Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (31.783-31.807)



  1.      štrúčica  -e ž (ú) manjšalnica od štruca: pravkar pečena štručica / štručica masla
  2.      štrúčka  -e ž (ú) 1. manjšalnica od štruca: zapečena štručka / štručka masla 2. ljubk. povit dojenček: popestovala je svojo štručko
  3.      štrúčnica  -e ž () podolgovata posoda, pletena iz slame, v katero se daje vzhajat štruca: dati testo v štručnico
  4.      štrúdelj  -dlja tudi -na [dǝl] m (ú) nižje pog. pecivo iz vlečenega testa z različnimi nadevi; zavitek: speči štrudelj / jabolčni štrudelj
  5.      štrúkelj  -klja m (ú) 1. pecivo iz kvašenega razvaljanega in zvitega testa z različnimi nadevi: speči štruklje in potico; na pot mu je dala tri štruklje / medeni, pehtranovi štruklji / nar. dolenjsko iti po štruklje na obisk na dan žegnanja, ko se obdaruje s tem pecivom // kar je po obliki temu podobno: iz zmletega mesa narediti štrukelj; zviti razvaljano testo v štrukelj; dati v pekač dva štruklja 2. nav. mn. kuhana jed, zlasti iz vlečenega testa z različnimi nadevi: skuhati, zrezati štruklje / vzeti največji štrukelj iz sklede kos te jedi / ajdovi štruklji; orehovi, sirovi štruklji
  6.      štrúkeljc  -a [kǝl] m () manjšalnica od štrukelj: speči štrukeljce
  7.      štrúkeljček  -čka [kǝl] m () manjšalnica od štrukelj: spekla je štrukeljčke // ekspr. debel otrok, zlasti majhen: rdečeličen štrukeljček
  8.      štrúkljev  -a -o (ú) pridevnik od štrukelj: štrukljeva rezina
  9.      štrúkljevka  -e ž (ú) 1. voda, v kateri so se kuhali štruklji: politi štruklje s štrukljevko 2. redko krpa (za zavijanje štrukljev): štruklje je zavila v štrukljevke
  10.      štrúks  -a m () tekst. navadno podolžno rebrasta bombažna ali volnena tkanina zlasti za moške hlače: jahalne hlače iz štruksa // vezava, ki daje tkanini izrazite navadno ozke proge: tkati v štruksu
  11.      štubák  -a m (á) žarg., med drugo svetovno vojno starešina sobe v koncentracijskem taborišču: določili so ga za štubaka
  12.      štúc  -a m () nižje pog. visok kozarec, ki ima dno navadno v obliki mnogokotnika: prazen štuc / spiti dva štuca
  13.      študènt  -ênta in -énta m, im. mn. študênti in študénti in študêntje in študéntje ( é, ẹ́) 1. kdor si pridobiva izobrazbo na višji ali visoki šoli: študenti poslušajo predavanja; dober študent; študent prvega letnika; študent slavistike; klub študentov / izredni, redni študent 2. star. učenec srednje šole; dijak: namenili so ga za študenta; slabo oblečen študent
  14.      študentaríja  -e ž () ekspr. študenti: vesela študentarija; vračanje študentarije s počitnic
  15.      študêntek  in študéntek -tka m (ē; ẹ̄) iron. manjšalnica od študent: kaj bo delal takle študentek
  16.      študêntka  in študéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska, ki si pridobiva izobrazbo na višji ali visoki šoli: biti študentka na filozofski fakulteti; študentke in dijakinje
  17.      študentovánje  -a s () študentsko življenje: opisovati študentovanje na Dunaju; lahkomiselno študentovanje / ekspr. neuspešno študentovanje študiranje
  18.      študentováti  -újem nedov.) živeti študentsko življenje: študentoval je z rojaki / ekspr. študentoval je na Dunaju študiral
  19.      študêntovski  in študéntovski -a -o prid. (é; ẹ́) nanašajoč se na študente: študentovske navade; študentovsko življenje / študentovski časopis študentski / študentovska mladina
  20.      študêntovstvo  in študéntovstvo -a s (é; ẹ́) ekspr. študenti: vznemirjeno študentovstvo
  21.      študêntski  in študéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na študente: študentski dom; študentske organizacije; študentsko naselje / študentske navade; študentsko življenje / Študentski servis
  22.      štúdij  -a m (ú) 1. šolanje zlasti na višji ali visoki šoli: končati študij; med študijem se je preživljal s štipendijo; trajanje študija / fakultetni študij; izredni študij pri katerem se smejo delati izpiti brez rednega obiskovanja predavanj; podiplomski, specialistični študij; študij ob delu ∙ ekspr. obesiti študij na klin opustiti študiranješol. študij na drugi stopnji do leta 1980 drugi štirje semestri pri stopenjskem študiju na univerzi; študij na prvi stopnji do leta 1980 prvi štirje semestri pri stopenjskem študiju na univerzi 2. glagolnik od študirati: ta mesec je namenil za študij; naporen študij / študij starih listin
  23.      štúdija  -e ž (ú) 1. krajše znanstveno delo: napisati študijo; kritična, primerjalna študija; sociološka študija; študija o povojni dramatiki; podatki iz študije; monografije, študije in razprave / študija je pokazala stanje v kmetijstvu / publ. longitudinalna študija ki proučuje razvoj kake osebe, družbenega pojava v daljši dobi; spremna študija h knjigi 2. um. risba, slika, ki podaja videz ali zamisel kakega predmeta, kot priprava na umetniško delo: krajinska študija; študija roke / študija glave v glini / pripravljalna študija ◊ šah. umetno narejena pozicija z zahtevo, da se doseže zmaga, remi
  24.      štúdije  -dij ž mn.) študij: končati študije / filozofske študije; univerzitetne študije
  25.      štúdijski  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na študij: a) študijski predmet; študijski program / študijsko leto leto, ki traja od 1. septembra do 31. avgusta b) študijska vnema / študijski dopust; študijska soba; študijsko potovanje / študijska knjižnica knjižnica, v kateri se zbira literatura za študijske namene in gradivo določenega območja, pokrajinefilat. študijska zbirka znamke, pisma, dopisnice določenega področja, z določenim motivom in dokumentacija o njih štúdijsko prisl.: študijsko se lotevati problemov; študijsko obdelati

   31.658 31.683 31.708 31.733 31.758 31.783 31.808 31.833 31.858 31.883  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA