Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (3.176-3.200)
- dávčnopráven -vna -o prid. (á-ā) nanašajoč se na davčno pravo: davčnopravni predpisi ♪
- dávek -vka m (á) 1. splošna dajatev za kritje skupnih izdatkov javne uprave: izterjati, odmeriti, odpraviti davek; plačati, utajiti davke; pobirati, znižati davke; naložiti davke; občinski davek / prometni, vinski, zemljiški davek; davek od dohodka, od prometa; davek na dohodek, na promet; odmera, znižanje davka; biti prost davka; imeti sto tisoč dinarjev davka ♦ jur. direktni ali neposredni davek od dohodkov in premoženja; indirektni ali posredni davek ki ga plača potrošnik ob nakupu blaga 2. ekspr. kar kdo stori, dá kot svoj delež za izpolnitev obveznosti: naši narodi so plačali svoj davek v krvi; pesnikov davek literarni modi / dolgo so plačevali davek zaostalosti trpeli posledice zaostalosti ● Turki so pobirali krvni davek jemali s seboj dečke iz osvojenih dežel; publ. krvni davek izgubljena življenja, navadno v vojni, v prometnih nesrečah ♪
- dáven -vna -o prid. (á) 1. časovno zelo odmaknjen (v preteklost): davni časi; v davnih dneh; ekspr. to se je zgodilo pred davnimi davnimi leti 2. ki že dolgo obstaja: davni običaji; davni sen se je uresničil / ta dva sta že davna znanca; prim. davno ♪
- davítelj -a m (ȋ) kdor davi, zadavi: davitelj je priznal umore ♪
- dávljenec -nca m (ā) kdor je davljen: hropenje davljenca ♪
- dávščinski -a -o (á) pridevnik od davščina: davščinski predpisi ♪
- debatêrka -e ž (ȇ) ženska, ki (rada) debatira: huda debaterka ♪
- debelak gl. debeljak ♪
- debelín -a m (ȋ) ekspr. debel človek: tisti debelin mi je to pravil ♪
- debelják tudi debelák -a m (á) nav. ekspr. debel človek: neokreten debeljak; telovadba za debeljake ♪
- debeloglàv in debelogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima debelo, veliko glavo: debeloglav fant / debeloglavi kalini ♪
- debelokóžnat -a -o prid. (ọ̑) debelokožen: debelokožnati bivol / kako ste trmasti in debelokožnati ♪
- debelolíčnež -a m (ȋ) ekspr. kdor ima debela lica: otrok je zdrav debeloličnež ♪
- debelolíčnica -e ž (ȋ) ekspr. ženska, ki ima debela lica ♪
- debelolíčnik -a m (ȋ) debeloličnež ♪
- debelolíčnost -i ž (ȋ) debelost lic: obraz je izgubil otroško debeloličnost ♪
- debelolísten -tna -o prid. (ȋ) ki ima debele liste: debelolistne palme ♦ bot. debelolistna homulica dlakava rastlina z modrikasto zelenimi listi in belimi cveti, Sedum dasyphyllum ♪
- debelolístnica -e ž (ȋ) nav. mn., bot. rastlina z debelimi, mesnatimi listi; homulica ♪
- debeloníten -tna -o prid. (ȋ) ki je iz debelih niti: debelonitna tkanina ♪
- debelonóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima debele noge: debelonogi konji / debelonoga miza ♪
- debelonós -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima debel nos: debelonos človek ♪
- debeloók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima debele, velike oči: debelook možakar / debelooke ribe ♪
- debelosemén -a -o prid. (ẹ̑) agr. ki ima debela, velika semena: debelosemena kumina ♪
- debelúh -a m (ū) slabš. zelo debel človek: zamaščen debeluh ♪
- debelúšček -čka m (ȗ) ljubk. debel človek, navadno otrok: novi kolega je bil simpatičen debelušček; rdečeličen debelušček je čofotal po vodi ♪
3.051 3.076 3.101 3.126 3.151 3.176 3.201 3.226 3.251 3.276