Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (31.758-31.782)



  1.      štrénica  -e ž (ẹ́) manjšalnica od štrena: previti štrenico v klobčič / štrenice sivih las
  2.      štrgljáti  -ám nedov.) nar. s čohalom čistiti; čohati: neprestano štrglja in krtači svoje konje
  3.      štríga  -e ž (í) nar. primorsko čarovnica: ozmerjal jo je s štrigo
  4.      štrígelj  -glja m (í) nar. čohalo: odrgniti krave s štrigljem; konjski štrigelj
  5.      štrigljáti  -ám nedov.) nar. s čohalom čistiti; čohati: štrigljati krave
  6.      štríhan  -a -o prid. () nar. do roba poln: štrihan mernik pšenice; prim. razan
  7.      štríhati  -am nedov. () nižje pog. barvati, pleskati: štrihati vrata ● pog. gliha vkup štriha ljudje podobnih, navadno slabih lastnosti se radi družijo, dobro razumejo
  8.      štrìk  štríka m ( í) nižje pog. vrv: napeti štrik; obesiti perilo na štrik ∙ nižje pog. najraje bi si dal štrik za vrat se obesil; pog. kamor je šel bik, naj gre še štrik če sem izgubil, zapravil veliko, lahko še to malenkost
  9.      štríkati  -am nedov. (í) nižje pog. plesti: štrikati brezrokavnik štríkan -a -o: štrikane rokavice
  10.      štŕk  -a m () nar. prekmursko štorklja: štrki so že odleteli
  11.      štŕk  medm. () izraža glas pri brizganju, škropljenju: s pištolo na vodo je brizgal okrog sebe: štrk, štrk
  12.      štŕkati  -am nedov. ( ) 1. dajati kratke, odsekane glasove zlasti pri brizgu, padcu: dež je štrkal na okna / brezoseb. v kotlu je štrkalo in šumelo 2. redko slišno brizgati: mleko štrka v golido ● ekspr. iskre so štrkale na vse strani se hitro razprševale, švigale; nar. z drevja štrka zrelo sadje pada
  13.      štŕkavec  -vca m (ŕ) 1. bot. rastlina z bodeče dlakavim ležečim steblom in rumenimi cveti, Ecballium: s štrkavcem porasla steza 2. nar. štajersko pobalin, pobalinček: štrkavci so mu obrali češnje
  14.      štŕkelj  -klja m (ŕ) nar. po rezanju, sekanju preostali del navadno tanjšega debla, stebla, veje; štrcelj: iz štrklja so pognale nove mladike; štrklji hrasta
  15.      štrkljáti  -ám nedov.) nar. štorkljati: s coklami je štrkljal po kamenju
  16.      štŕkniti  -em dov.) redko slišno brizgniti: kri je štrknila iz rane; kapljica apna mu je štrknila v oko / preh. štrknil je slino iz ust
  17.      štrléti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. biti, stati v položaju pravokotno na podlago, stran od česa: pogladil si je lase, da mu ne bi štrleli; ušesa mu štrlijo / veje dreves štrlijo na vse strani; vlakna na tkanini štrlijo pokonci / pod nosom mu štrlijo brki / ovratnik pri obleki štrli od vratu se ne prilega vratu 2. segati bolj daleč od sosednje stvari: zgornja ustnica štrli čez spodnjo; brada mu štrli naprej / bil je tako suh, da so mu štrlela rebra zelo / žima štrli iz blazine; lasje štrlijo izpod rute // segati nad okolico: zadaj so štrleli visoki vrhovi gor / dimniki so štrleli v nebo 3. ekspr. biti zelo poudarjeno izražen: vzgojna misel preveč štrli iz besedila ∙ ekspr. ta učenec štrli iz drugih je drugačen, boljši od drugih 4. nar. strmeti: štrlel je v vrata in čakal, da se odprejo štrlèč -éča -e: štrleče ličnice; štrleča skala
  18.      štrlína  -e ž (í) kar štrli iz česa: stena ni imela nobene štrline; štrline na obrazu / obrisi vrhov in štrlin
  19.      štropòt  -ôta m ( ó) glagolnik od štropotati ali štropotniti: štropot dežja; štropot plohe
  20.      štropotánje  -a s () glagolnik od štropotati: štropotanje dežja; štropotanje vode
  21.      štropotáti  -ám tudi -óčem nedov., ọ́) dajati kratke, zamolkle glasove: dež, studenec štropota / velike kaplje so štropotale po oknu štropotajoč udarjale; potok štropota po kamenju štropotajoč teče štropotajóč -a -e: štropotajoča voda
  22.      štropôtniti  -em dov.) dati kratek, zamolkel glas: prve kaplje so štropotnile / dež je spet štropotnil ob okno
  23.      štrtínjak  -a m () nar. 1. prostorninska mera, navadno za vino, približno 560 l: prodal je štrtinjak vina 2. sod, ki drži od 500 do 600 l; četrtinjak: ob steni so se vrstili polovnjaki in štrtinjaki
  24.      štrúca  -e ž (ú) 1. podolgovato oblikovan kruh: prerezati štruco čez pol; zapečena štruca / bela štruca / štruca kruha ∙ nar. ob rojstvu so materi prinesli štruco pogačo 2. ekspr. povit dojenček: pestovala je svojo štruco ◊ metal. štruca manjši podolgovat kos ulite kovine; obrt. sendvič štruca ožja daljša štruca za sendviče
  25.      štrúcarica  -e ž () poletna solata z valjasto glavo: saditi štrucarico

   31.633 31.658 31.683 31.708 31.733 31.758 31.783 31.808 31.833 31.858  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA