Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (31.733-31.757)



  1.      štráma  -e ž (á) nar. omejen, neumen človek: ne druži se s to štramo
  2.      štrámast  -a -o prid. (á) nar. omejen, neumen: štramast človek; bila je malo štramasta
  3.      štramáti  -ám nedov.) nar. hoditi brez cilja: ponoči štrama okoli, podnevi bi pa spal ∙ nar. kaj pa spet štramaš govoriš neumnosti
  4.      štramljè  -éta m ( ẹ́) nar. omejen, neumen človek: pravijo, da je štramlje
  5.      štránga  -e ž () nižje pog. vrv, navadno pri konjski opremi, za vpreženje živali k vozu; zaprežnica: pripeti štrange / konjske štrange
  6.      štrapác  -a m () nižje pog. velik napor, zlasti fizičen: bati se štrapaca / počivati po hudem štrapacu ∙ nižje pog. čevlji za štrapac trdni, trpežni
  7.      štrapácen  -cna -o prid. () nižje pog. zlasti fizično naporen, težek: štrapacna tura; štrapacno delo ∙ nižje pog. štrapacni čevlji trdni, trpežni
  8.      štrapacírati  -am nedov. () nižje pog. veliko zlasti fizično delati: preveč štrapacira za svoje bolno srce / na počitnicah je veliko štrapaciral hodil, se gibal
  9.      štrávba  -e ž () nav. mn., nar. flancat: cvreti štravbe
  10.      štrbóncelj  -clja tudi -na [cǝl] m (ọ́) sadno drevo ali njegov modrikasti okrogli koščičasti sad: slive in štrbonclji
  11.      štrbúnk  -a m () ekspr. slišen padec (v vodo): ob vsakem štrbunku so gledalci na bregu zakričali / od sunkov in štrbunkov ga je vse bolelo / štrbunk kamna v vodo / čaka jih samo še štrbunk s padalom skokekspr. zaslišal se je glasen štrbunk glas ob padcu (v vodo); šalj. stranišče na štrbunk suho stranišče
  12.      štrbúnk  in štrbùnk medm. (; ) posnema zamolkel glas pri padcu (v vodo): spodrsnilo mu je: štrbunk, pa je bil v vodi / splezal je na desko in štrbunk v globino
  13.      štrbúnkati  -am nedov. () ekspr. slišno padati (v vodo): kosi skal so štrbunkali v globino ∙ ekspr. žabe so druga za drugo štrbunkale v vodo skakale
  14.      štrbúnkniti  -em dov.) ekspr. slišno pasti (v vodo): skala je štrbunknila v vodo; vedro štrbunkne v vodnjak / štrbunknil je vznak in obležal kot mrtev ∙ ekspr. kuna je štrbunknila v reko skočila
  15.      štŕc  -a m () redko slišen curek: mleko je iztekalo v štrcih / glasen štrc vode
  16.      štŕcati  -am nedov. ( ) redko 1. slišno brizgati: iz vimena je štrcalo gosto mleko / preh. štrcati slino iz ust 2. škropiti: blato mu je štrcalo po obleki
  17.      štŕcelj  -clja m (ŕ) 1. po rezanju, sekanju preostali del navadno tanjšega debla, stebla, veje: odsekal je drevesce pri tleh, da ne bi ostal štrcelj; odžagati štrcelj tik ob deblu; štrcelj veje // temu podoben del česa sploh: štrcelj lopatnega držaja; svečni štrclji 2. zakrneli ud ali po odstranitvi dela uda preostali del: natakniti protezo na štrcelj; namesto rok ima le dva štrclja / štrcelj jezika, repa
  18.      štŕcljast  -a -o prid. (ŕ) ki ima štrcelj, štrclje: štrcljasto drevo / štrcljasta žival
  19.      štŕcniti  -em dov.) redko slišno brizgniti: mleko štrcne iz vimena / preh. štrcniti v zrak razkužilno sredstvo brizgniti
  20.      štŕčnica  -e ž () zool. vsaka od obeh škržnih rež prvega, zakrnelega para škrg pri nekaterih hrustančnicah
  21.      štrébar  -ja m (ẹ̑) nižje pog. iz častihlepja prizadeven človek, zlasti učenec: očitajo mu, da je štrebar
  22.      štrêmelj  -mlja m (é) nar. suho golo deblo: podrl je le kak štremelj in grm / goličava je bila polna suhih štremljev štorov
  23.      štréna  -e ž (ẹ́) pog. preja, zvita v več enako dolgih navojev: štrena se je zavozlala; prati, sušiti štrene / zviti volno v štreno / štrena preje, volne; pren. misli so se mu zapletle v nerazvozljivo štreno // pramen: lasje ji visijo v štrenah / po vodi se vlečejo zelene štrene; štrene dima, megle ● pog. meša mu štrene preprečuje, ovira njegove načrte; pog. zlepa mu ne zmanjka štrene snovi za pogovor, pripovedovanje; prim. predeno
  24.      štrénast  -a -o prid. (ẹ́) pog. pramenast: lasje so postali suhi in štrenasti; štrenasta brada / ekspr.: štrenasti oblaki; po dolini se vleče štrenasta megla ● pog. štrenast stročji fižol ki ima žile
  25.      štréncati  -am nedov. (ẹ̑) nar. dolenjsko šepati: pes je štrencal po treh nogah / s palico je štrencal po mestu

   31.608 31.633 31.658 31.683 31.708 31.733 31.758 31.783 31.808 31.833  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA