Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (31.458-31.482)


  1.      štacúnica  -e ž (ú) nižje pog. trgovinica: imel je skromno štacunico; vaška štacunica ♪
  2.      štacúnski  -a -o prid. (ȗ) star. trgovinski, prodajalniški: razbili so štacunsko okno / štacunski vajenec ♪
  3.      štadij  gl. stadij ♪
  4.      štadion  ipd. gl. stadion ipd. ♪
  5.      štafáža  -e ž (ȃ) žarg., fot., um. nebistveni del fotografije, slike za ozadje, dopolnitev glavnega motiva: slikar je sprejel v krajino človeško, živalsko štafažo; nepotrebna štafaža / stebrišče na fotografiji je le za štafažo; pren., publ. te stranke so bile štafaža vladajoči stranki ♪
  6.      štafážen  -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na štafažo: štafažna pokrajina / imel je le štafažno vlogo ♪
  7.      štaféta  -e ž (ẹ̑) 1. šport. tekmovanje, pri katerem se tekmovalci posameznih ekip po določeni razdalji in po določenih pravilih zamenjavajo: udeležiti se štafete; tekmovati v štafeti; štafeta v plavanju / zmagati v štafeti štirikrat sto metrov // tekmovalci takih ekip: nastopila je moška štafeta; zmagala je štafeta Jugoslavije 2. pog. štafetna palica: predati, prevzeti štafeto / izročiti štafeto maršalu Titu 3. nekdaj sli, zlasti na konjih, ki predajajo sporočilo drug drugemu: vse štafete so pravočasno dosegle cilj / poštna štafeta ● štafeta mladosti pri kateri izbran mladinski delegat v imenu mladine, narodov in narodnosti Jugoslavije izroči štafetno palico predsedniku Titu, po njegovi smrti pa predsedniku Zveze socialistične mladine Jugoslavije ob dnevu mladosti; pog. štafeta mladosti je prenočila v Novem mestu udeleženci štafete mladosti ♪
  8.      štaféten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na štafeto: štafetni tek; tekmovati v štafetnem plavanju / tekmovalec preda štafetno palico palico določene velikosti, ki jo udeleženci štafete izročajo drug drugemu / izročiti komu štafetno palico umetniško izdelano votlo palico s pismom, poslanico ∙ ekspr. ko bom odšel drugam, bom predal štafetno palico tebi boš ti prevzel, nadaljeval moje delo ♪
  9.      štajercijánec  -nca m (ȃ) pristaš štajercijanstva: vnet štajercijanec ♪
  10.      štajercijánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na štajercijance ali štajercijanstvo: štajercijanska stranka / štajercijansko gibanje ♪
  11.      štajercijánstvo  -a s (ȃ) zgod., v prvi polovici 19. stoletja politično gibanje, ki si prizadeva ločiti Štajerce od drugih Slovencev: nastopati proti nemškutarstvu in štajercijanstvu; pristaš štajercijanstva ♪
  12.      štájerec  -rca m (ȃ) 1. vino s Štajerskega: pili so štajerca 2. pog. vlak, ki vozi na Štajersko: peljati se s štajercem ♪
  13.      štájeriš  -a m (ȃ) ljudski ples v tričetrtinskem taktu, pri katerem se plesalci vrtijo pod dvignjenimi rokami: plesati štajeriš // skladba za ta ples ♪
  14.      štájerka  -e ž (ȃ) kokoš štajerske pasme: štajerke dobro nesejo ♪
  15.      štájerski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Štajerce ali Štajersko: štajerski hribi; štajerska dežela / štajerska narečja / štajerska kokoš kokoš jerebičaste, rjave ali bele barve, ki se goji zaradi jajc; štajerska vina / štajersko-koroška meja ◊ vet. štajerska pasma pasma kokoši jerebičaste, rjave ali bele barve, ki se goji zaradi jajc štájersko prisl.: govoriti (po) štajersko ♪
  16.      štájerščina  -e ž (ȃ) štajersko narečje: govoriti štajerščino; gorenjščina in štajerščina ♪
  17.      štákora  -e ž (á) nav. mn., nar. hodulja: hoditi na štakorah ♪
  18.      štála  -e ž (á) nižje pog. hlev: živina v štali se je oglašala / hlapec je spal na slami v štali ∙ nižje pog. njegova soba je prava štala je zelo umazana, zanemarjena ♪
  19.      štálica  -e ž (á) nižje pog. hlevček: v štalici je imela zajce ∙ najprej štalica, potem kravica najprej je treba imeti stanovanje, materialno osnovo, potem se šele poročiti ♪
  20.      štalínka  -e ž (ȋ) nar. vzhodno svinjak: čistiti štalinko ♪
  21.      štampíljka  -e ž (ȋ) 1. priprava z gumijastim negativom določenega znaka, navadno pravokotne oblike: izdelovati štampiljke; vzeti štampiljko iz predala; štampiljka z znakom čebelice; štampiljka in blazinica 2. uradni znak z imenom organa, organizacije, z določenim besedilom kot dokaz pristnosti, verodostojnosti listine, akta: dati, odtisniti štampiljko / uradna štampiljka ● pog. planinska koča ima svojo štampiljko svoj žig ◊ adm. datumska, delovodna štampiljka ♪
  22.      štámprl  -a m (á) nižje pog. šilce: štamprl pelinkovca ♪
  23.      štánca  -e ž (ȃ) teh. stiskalnica z vstavljenim orodjem za štancanje: štanca je počila, se je zlomila / izrezovalna, oblikovalna, rezilna štanca ♪
  24.      štáncanje  -a s (ȃ) glagolnik od štancati: štancanje sponk / tehnika štancanja ♪
  25.      štáncar  -ja m (ȃ) kdor štanca: zaposliti štancarja ∙ nar. primorsko štancarji so klesali kamen kamnoseki, klesarji ♪

   31.333 31.358 31.383 31.408 31.433 31.458 31.483 31.508 31.533 31.558  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA