Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (31.408-31.432)


  1.      špíritovka  -e ž (ȋ) knjiž. gorilnik, kuhalnik na gorilni špirit: prižgati špiritovko / špiritovka za kavo ♪
  2.      špirituoza  gl. spirituoza ♪
  3.      špírovec  in špérovec -vca m (í; ẹ́) tram ostrešja, ki sega od slemena do kapa: pribiti letve na špirovce; suhi, trhli špirovci ♪
  4.      špísar  -ja m (ȋ) zastar. malomeščan: tako so govorili špisarji in filistri ♪
  5.      špitál  -a [au̯] m (ȃ) 1. nižje pog. bólnica: zaradi rane na nogi je bila v špitalu 2. zastar. sirotišnica, ubožnica: ko so mu vsi pomrli, so ga dali v špital ♪
  6.      špitálar  -ja m (ȃ) zastar. oskrbovanec sirotišnice, ubožnice: tudi njega so sprejeli med špitalarje ♪
  7.      špitálski  -a -o [tudi u̯s] prid. (ȃ) 1. nižje pog. bolničen, bolnišničen: špitalski oddelki 2. zastar. sirotišniški, ubožniški: sprejeti špitalskega otroka v rejo ♪
  8.      špíža  -e ž (ȋ) star. jed: v skledi je bila slaba špiža ali pa še te ni bilo ♪
  9.      špôgati  -am dov. in nedov. (ȏ) nižje pog. dati, žrtvovati: naj špoga tistih pet tisoč dinarjev špôgati si privoščiti si: špoga si raznovrstne zabave; veliko si špoga glede na svoje dohodke ∙ nižje pog. špogala si je ostro pripombo drznila si jo je izreči ♪
  10.      špórt  -a m (ọ̑) 1. po ustaljenih pravilih izvajana telesna dejavnost za krepitev telesne zmogljivosti, tekmovanje, razvedrilo: gojiti šport; poškodovati se pri športu; odlikovati se v športu; plavanje je njegov najljubši šport / kolesarski, konjeniški, letalski šport; razvedrilni, tekmovalni športi; vrhunski šport; zimski šport ∙ publ. tekmovali so ljubitelji belega športa smučarji ♦ šport. borilni športi boks, rokoborba, sabljanje; hitrostni športi pri katerih se uspeh meri po doseženem času; olimpijski športi ki so po olimpijskih pravilih sprejeti v seznam športov za olimpijske igre; mojster športa v nekaterih vzhodnoevropskih državah častni naslov za zaslužne športne tekmovalce, strokovnjake in organizatorje 2. ekspr. zabava, razvedrilo: pili so, jedli in plesali ter pri tem športu vztrajali celo noč; fotografiranje je drag šport / prevajati za šport ♪
  11.      špórten  -tna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na šport: športna dejavnost; športne igre; športna prireditev; športno tekmovanje / športni ribolov / biti športni letalec, potapljač, ribič / športni klub; šolsko športno društvo / športni avtomobil avtomobil aerodinamične oblike, s širšimi plašči, dodatnimi lučmi; smuči, sani in drugi športni rekviziti; športna dvorana; športne naprave; športna oprema; športno igrišče; športno letalo manjše letalo za vadbo letenja in letalski šport; trgovina s športnimi oblačili / športni komentar; športna oddaja, reportaža / biti športni novinar / odpreti novo športno trgovino trgovino s športno opremo / športna morala 2. izdelan iz trpežnega blaga in krojen udobno, praktično, preprosto: športni kostim; kupila si je športni plašč; športna bluza; športno krilo / športni čevlji čevlji z nižjo peto, navadno gumijastim podplatom, vezalkami / športno blago zlasti tvidasto, karirasto blago / športni kroj obleke ● bil je simpatičen moški, športni tip dobro, skladno telesno razvit; športni otroški voziček lahek otroški voziček zlasti za sedenje; tako vedenje igralcev ni športno ne vsebuje pravilnih odnosov do soigralcev pri igri, tekmi ◊ igr. športna napoved igra na srečo, pri kateri se napovedujejo izidi nogometnih tekem določenega ligaškega tekmovanja; med. športna medicina medicina, ki obravnava medicinska vprašanja v zvezi s športom, športno dejavnostjo; šol. športni dan šolski dan, namenjen telesnovzgojnim dejavnostim, navadno v naravi; šport. športni park področje v naravi, prirejeno za šport, rekreacijo špórtno prisl.: športno se vesti; športno krojen suknjič; biti športno oblečen ∙ žarg. športno prenesti poraz dostojanstveno, častno ♪
  12.      špórtnica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od športnik: nastopile so mlade športnice; znana športnica ♪
  13.      špórtnik  -a m (ọ̑) kdor goji šport: fant je dober športnik; tekmovanje mladih športnikov / podvodni športnik; vrhunski športniki ♪
  14.      špórtniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na športnike: široke športniške rame / tako ravnanje ni športniško športno ♪
  15.      špórtno...  prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na športen: športnoletalski, športnorekreacijski ♪
  16.      špótati  -am nedov. (ọ́) star. zmerjati: špotala ga je vpričo vseh špótati se posmehovati se: kaj se boš špotal, saj nisi sam nič boljši ♪
  17.      špráha  -e ž (ȃ) nižje pog. jezik: te šprahe ne razumem; laška špraha ∙ zastar. to ni slovenščina, to je kranjska špraha slovenski jezik s popačenimi nemškimi besedami ♪
  18.      špránja  -e ž (á) dolga, ozka odprtina v trdni snovi: v vratih se je pokazala špranja; narediti, zamašiti špranjo; opazovati kaj skozi špranjo v steni; skozi špranje je mrzlo pihalo; zabiti klin v skalnato špranjo / voda je širila drobne razpoke v špranje in luknje // dolga, ozka odprtina sploh: špranje med deskami so postajale vedno večje; skozi špranjo pod vrati je porinil pismo v sobo / ekspr. v oblakih se je pokazala svetla špranja / ekspr. stisniti oči v špranjo; odprl je vrata za špranjo na široko ♦ anat. špranja med glasilkama ♪
  19.      špránjast  -a -o prid. (á) poln špranj: lesena stena je bila razpokana in špranjasta; špranjasta vrata / špranjasta baraka / ekspr. špranjaste oči priprte ♪
  20.      špránjica  -e ž (á) manjšalnica od špranja: zamašiti špranjice; gledati skozi špranjico v vratih / oči so se zožile v dve špranjici ♪
  21.      šprícanje  -a s (ȋ) glagolnik od špricati: uživati v skakanju po vodi in špricanju / špricanje proti škodljivcem / mati je pisala opravičila za sinovo špricanje ♪
  22.      šprícar  -ja m (ȋ) 1. nižje pog. brizganec: piti špricar 2. žarg., šol. učenec, ki neupravičeno izostaja od pouka, iz šole: to je lenuh in špricar ♪
  23.      šprícati  -am nedov. (ȋ) 1. nižje pog. škropiti: skakal je po vodi in šprical okrog sebe / špricati sadno drevje / iz prerezane žile je špricala kri brizgala 2. nedov. in dov., žarg., šol. neupravičeno izostajati od pouka, iz šole: ta učenec pogosto šprica / špricati pouk; danes bom šprical telovadbo, vaje ♪
  24.      šprícniti  -em dov. (í ȋ) nižje pog. brizgniti: iz rane je špricnila kri; voda je špricnila visoko v zrak / špricniti barvo na zid ♪
  25.      špríkla  -e ž (ȋ) nižje pog. 1. klin, (ošiljena) palica: na špriklah pred pečjo so visele cunje; šprikla pri lestvi 2. špica, napera: vtaknil je nogo med šprikle levega kolesa 3. vsaka od tankih kovinskih palic, ki podpirajo tkanino dežnika; šiba: veter mu je obrnil dežnik in tri šprikle so se zlomile ♪

   31.283 31.308 31.333 31.358 31.383 31.408 31.433 31.458 31.483 31.508  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA