Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (31.383-31.407)



  1.      špijón  -a m (ọ̑) vohun: biti špijon; najeti špijona / nemški špijon / gospodarski, vojaški špijon ◊ teh. špijoni snopič kovinskih lističev natančno določene debeline za merjenje širine špranj, zlasti pri strojnih napravah
  2.      špijonáža  -e ž () vohunstvo: odkriti špijonažo; bil je aretiran in obsojen zaradi špijonaže / biti v službi nemške, sovražnikove špijonaže / gospodarska, industrijska špijonaža; vojaška špijonaža
  3.      špijonážen  -žna -o prid. () vohunski: špijonažna dejavnost / špijonažna skupina / odkriti špijonažno mrežo
  4.      špijónček  -čka m (ọ̑) knjiž. majhna odprtina v vhodnih vratih, navadno z vgrajeno lečo; kukalo: pogledal je skozi špijonček, kdo je zunaj
  5.      špijonírati  -am nedov. () ekspr. vohuniti, oprezovati: špijonirajo za njim / zvečer stoji za svojo hišo in špijonira
  6.      špijónka  -e ž (ọ̑) vohunka: aretirati špijonko
  7.      špijónski  -a -o prid. (ọ̑) vohunski: špijonska dejavnost / po vsej državi so razpredli svojo špijonsko mrežo; špijonska organizacija; špijonska radijska postaja
  8.      špík  -a m () knjiž. izrazito koničast vrh gore: visoki špiki; preplezal je nekaj sten in špikov
  9.      špíkati  -am nedov. ( ) pog. zbadati: špikati z iglo / žena ga špika zaradi pijače
  10.      špiker  ipd. gl. spiker ipd.
  11.      špíkniti  -em dov.) pog. zbosti: s šivanko jo je špiknila v prst / večkrat ga špikne, zakaj se ne oženi
  12.      špíla  -e ž () tanka, olupljena paličica a) za spenjanje koncev črev: pripraviti špile / špila pri klobasi b) za pečenje na žerjavici: nabosti, natakniti koščke mesa, slanine na špilo
  13.      špílati  -am nedov. (í) nižje pog. igrati: ves večer je špilal (na) harmoniko / rad špila karte
  14.      špíliti  -im nedov.) spenjati konce črev s špilo: nadevati čreva z mesom in špiliti / špiliti klobase
  15.      špílja  -e ž () knjiž. votlina, jama: v špilji so bili varni pred dežjem; vhod v špiljo / skalnata špilja
  16.      špináča  -e ž (á) kulturna rastlina z užitnimi listi: na vrtu gojijo kolerabo, cvetačo in špinačo; bil je zelen kot špinača / poletna, zimska špinača ♦ vrtn. novozelandska špinača s plazečimi se stebelci in manjšimi srčastimi listi // jed iz listov te rastline ali nekaterih drugih rastlin: otrok ne mara špinače; špinača iz kopriv
  17.      špináčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na špinačo: špinačni listi / špinačna juha; špinačne palačinke; špinačna voda voda, v kateri se je kuhala špinača špináčno prisl.: obleka špinačno zelene barve
  18.      špináčnica  -e ž () nav. mn., vrtn. kulturna rastlina, ki se goji zaradi listov: tudi blitva spada med špinačnice
  19.      špíncelj  -clja m (í) nar. koničasto belo ali rumeno poletno jabolko: košara špincljev
  20.      špinel  gl. spinel
  21.      špinet  gl. spinet
  22.      špirala  ipd. gl. spirala ipd.
  23.      špírit  -a m () alkohol, ki nastaja pri vrenju grozdnega in sadnega sladkorja v alkoholnih pijačah: duh po špiritu / namočiti kaj v špirit; višnje v špiritu; mazati roko s špiritom / gorilni špirit; surovi špirit neprečiščen; gorilnik na špirit na gorilni špiritžarg., šport. sodnika v špirit izraža veliko nezadovoljstvo, nesoglasje z odločitvijo športnega sodnika; pog., ekspr. po svojih nazorih je ta človek za v špirit je nesodoben, zastarelfarm. lesni špirit metanol, metilalkohol
  24.      špíriten  -tna -o prid. () nanašajoč se na špirit: segrevati nad špiritnim plamenom / špiritni gorilnik, kuhalnik gorilnik, kuhalnik na gorilni špiritkem. špiritni laki laki, topljivi v špiritu
  25.      špíritov  -a -o prid. () špiriten: špiritov plamen / špiritov gorilnik, kuhalnik

   31.258 31.283 31.308 31.333 31.358 31.383 31.408 31.433 31.458 31.483  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA