Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (31.358-31.382)
- špektakel ipd. gl. spektakel ipd. ♪
- špekulácija -e ž (á) glagolnik od špekulirati: bil je kaznovan zaradi špekulacije; s špekulacijo je izgubila veliko denarja; trgovanje in špekulacija / špekulacija z ženitvijo / to je storil iz špekulacije // posel, ki izkorišča padanje in dviganje cen na tržišču za hitro pridobivanje (velikega) dobička: špekulacija z zlatom je spodletela; začele so se raznovrstne špekulacije; boriti se proti špekulacijam; spretne, ekspr. umazane špekulacije / borzne špekulacije; pren. velike politične špekulacije ♦ fin. menične špekulacije ♪
- špekulacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na špekulacijo: špekulacijski nakup, namen / špekulacijske družbe ♪
- špekulánt in špekulànt -ánta m, im. mn. tudi špekulántje (ā á; ȁ á) nav. ekspr. kdor špekulira: biti špekulant; z nakupom zemljišč so špekulanti spet obogateli; prekupčevalci in špekulanti / borzni, denarni špekulant / politični špekulant ♪
- špekulántski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na špekulante ali špekuliranje: špekulantski posli; špekulantsko navijanje cen / špekulantska mreža / špekulantski trgovci ♪
- špekulántstvo -a s (ā) nav. ekspr. dejavnost špekulantov: boriti se proti špekulantstvu; hladno špekulantstvo / politično špekulantstvo ♪
- špekulatíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na špekulacijo: špekulativni dobiček; špekulativni posli; špekulativno izkoriščanje padanja in dviganja cen / poročila se je iz špekulativnih razlogov ♪
- špekulíranje -a s (ȋ) glagolnik od špekulirati: ukrepi proti prekupčevanju in špekuliranju ♪
- špekulírati -am nedov. (ȋ) 1. ukvarjati se s posli, ki izkoriščajo padanje in dviganje cen na tržišču za hitro pridobivanje (velikega) dobička: začeli so zelo špekulirati; špekulirati na borzi; špekulirati z blagom, delnicami 2. nav. ekspr. preračunljivo ravnati v upanju na dobiček, uspeh: špekulirali so, kaj vse bodo pridobili s prodajo hiše / špekuliral je na njeno pomoč ♪
- špelúnka -e ž (ȗ) knjiž. zakoten, zanemarjen gostinski lokal; beznica: stari del mesta z mračnimi špelunkami; predmestna špelunka ∙ knjiž. rada bi se preselila iz te špelunke iz tega slabega, neprimernega stanovanja ♪
- špendáti -ám dov. in nedov. (á ȃ) nižje pog. porabiti, potrošiti za koga: za sina je med šolanjem veliko špendal / kdo bo špendal za pijačo jo plačal ♪
- špendírati -am dov. in nedov. (ȋ) nižje pog. porabiti, potrošiti za koga: zanj je veliko špendirala / za nas je špendiral pet tablic čokolade plačal ♪
- šperovec gl. špirovec ♪
- špetír -a m (ȋ) nižje pog. prepir, prerekanje: povzročiti špetir; špetir med zakonci, s sosedi / živeti v špetiru s kom ∙ nižje pog. pri sosedovih je večen špetir zelo pogosto se prepirajo ♪
- špetírati se -am se nedov. (ȋ) nižje pog. prepirati se, prerekati se: špetirala sta se za nepomembne stvari; kar naprej se špetira s sosedi ♪
- špíc -a m (ȋ) pes s kratko šilasto glavo, pokončnimi uhlji, gosto dlako in k hrbtu zavihanim repom: dresiran špic / beli špic; nemški špic ♪
- špíca 1 -e ž (í) 1. vsak od podolgovatih, tankih kovinskih, lesenih delov, ki veže pesto s platiščem: špica se je zlomila; špice pri kolesu, vozu 2. vsaka od tankih kovinskih palic, ki podpirajo tkanino dežnika: dežnik z zvitima špicama ♪
- špíca 2 -e ž (í) 1. pog. zelo zožen, priostren končni del česa; konica: odlomiti špico; topa špica svinčnika; špica sablje // končni, ožji del česa sploh: čevlji z lepo špico / špice gorskega grebena 2. publ. čas, ko se kaj pojavlja v najvišji meri, stopnji; konica: promet ob špicah je zelo gost / prometne špice 3. nav. mn., pog. čipka: perilo, obrobljeno s špicami ● pog., ekspr. ta človek žene vse na špico vse obravnava s prepirom; pog., ekspr. spor gre na špico postaja vedno hujši, se zaostruje; žarg., film. (filmska) špica začetni del filmskega traku s podatki o filmu; filmska glava; žarg., film. stalna špica avdiovizualni uvod h kaki redno ponavljajoči se televizijski oddaji ♪
- špícelj -clja m (í) 1. ekspr. vohun: špicelj je neopazno hodil za njim; bil je njihov špicelj / policijski špicelj policijski agent 2. pog. pes s kratko šilasto glavo, pokončnimi uhlji, gosto dlako in k hrbtu zavihanim repom; špic: dresiran špicelj ♪
- špičák -a m (á) nav. mn., pog. zelo koničast čevelj: špičaki z visoko peto ♪
- špíčast -a -o prid. (í) pog. koničast: špičast kamen; špičaste gore, skale / špičasti čevlji / špičasti komolci; imeti špičast nos; zadnje čase je špičast v obraz suh, shujšan ● pog., ekspr. ta ženska ima špičast jezik je odrezava, pikra; zastar. svileni špičasti robci obrobljeni s čipkami; pog., ekspr. za jed je zelo špičast izbirčen špíčasto prisl.: zdaj ste pa dosegli, kar ste hoteli, je rekla špičasto ♪
- špíčenje -a s (ȋ) pog. šiljenje, ostrenje: špičenje svinčnika / špičenje fižolovk ♪
- špíčiti -im nedov. (í ȋ) pog. 1. šiliti, ostriti: špičiti svinčnik z nožem / špičiti fižolovke 2. ekspr. delati kaj neprimernega, nedovoljenega: res, take grdobije špiči / to so jih špičili ♪
- špíčka -e ž (í) nav. mn., pog. čipka: spalna srajca s špičkami okoli vratu ♪
- špíčmoh -a m (í) nar. rovka: ujel je špičmoha ♪
31.233 31.258 31.283 31.308 31.333 31.358 31.383 31.408 31.433 31.458