Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (31.183-31.207)



  1.      šmírgel  -gla m (í) nižje pog. smirkov papir: čistiti s šmirglom; neskl. pril.: šmirgel papir
  2.      šmís  -a m () nar. končni del biča iz vlaken lanu, konoplje, ki omogoča pokanje; pokec: bič s šmisom ∙ zastar. šmisi po obrazu brazgotine (po dvoboju s sabljo, mečem)
  3.      šmohórka  tudi šmohôrka -e ž (ọ̑; ó) nar. jabolko, ki dozori sredi meseca julija: obirati šmohorke
  4.      šmôren  -rna m (ó) nižje pog. 1. jed, zlasti iz jajc, mleka, moke, pečena na maščobi in zdrobljena; praženec: speči šmoren 2. kar je malo vredno, nepomembno: vsak šmoren hvali / užaljen je za vsak šmoren za vsako malenkostnižje pog. naj mu kaj rečem ali ne, isti šmoren vseeno je
  5.      šmúglati  -am nedov. () nižje pog. tihotapiti: njegov oče je šmuglal konje / neslišno so se šmuglali iz sobe
  6.      šnávcer  -ja m (á) pes raznih velikosti z izrazitimi obrvmi in izrazitimi dlakami okoli gobca: gojiti šnavcerje / veliki šnavcer
  7.      šníta  -e ž (í) nižje pog. rezina: maslene šnite; šnita kruha / pohane šnite ocvrte kruhove rezine
  8.      šnjúr  -a m () nav. mn., zool. srebrno zelenkaste morske ribe s pasom trnastih lusk vzdolž bokov, Trachuridae
  9.      šnófati  -am nedov. (ọ̑) nižje pog. 1. vohati, duhati: pes šnofa po smetišču 2. poizvedovati, povpraševati: če kam gre, takoj šnofajo za njim ● nižje pog. šnofati tobak njuhati; nižje pog. kaj šnofaš po moji omari stikaš, iščeš
  10.      šnôpec  -pca m () nižje pog. žganje: piti šnopec; požirek šnopca
  11.      šnôps  in šnòps šnôpsa m (; ) 1. nižje pog. žganje: piti šnops; liter šnopsa 2. igra navadno z 20 kartami, pri kateri zmaga tisti, ki prvi doseže 66 točk ali ima zadnji vzetek: igrati šnops
  12.      šnôpsar  -ja m () nižje pog. kdor (rad) pije žganje: bil je znan šnopsar
  13.      šnórkel  -kla m (ọ́) voj. navpična cev s sistemom leč za opazovanje okolice pri podmornici: šnorkel je bil poškodovan
  14.      šóba  -e ž (ọ́) 1. debele ali naprej potisnjene, štrleče ustnice: njegov obraz ni lep, ker ima šobo / dojenček je naredil šobo in začel sesati; ustnice je nabrala v šobo ∙ slabš. držati šobo s šobljenjem kazati nejevoljo, užaljenost; slabš. napeti šobo z našobljenjem pokazati nejevoljo, užaljenost 2. nav. mn. velika živalska ustnica: mehke konjske šobe; žabja šoba 3. nav. mn., nar. zahodno ustnice, usta: odločno stisnjene šobe 4. teh. zožujoči se del na koncu priprav za ustvarjanje, oblikovanje, doziranje curka: šoba se je zamašila; uporaba šob / iz šobe je pihal zrak / brizgalna, dušilna, gorilna šoba; šoba uplinjača
  15.      šóbast  -a -o prid. (ọ́) ekspr. ki ima debele ali naprej štrleče ustnice: šobasta ženska / šobasta usta / šobaste ustnice debele, naprej štrleče šóbasto prisl.: šobasto se držati
  16.      šóbček  -čka m (ọ̑) ekspr., v zvezi narediti šobček z našobljenjem pokazati nejevoljo, užaljenost: deklica je naredila jezen šobček
  17.      šóben  -bna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na šoba 4: šobna cev / šobni prekat
  18.      šóbica  -e ž (ọ́) nav. ekspr. manjšalnica od šoba: dojenčkov obraz s šobico / otrok je nabiral šobico / povešena šobica / dekle je imelo lepe rdeče šobice
  19.      šóbiti  -im nedov. (ọ́ ọ̑) navadno v zvezi z ustnice potiskati naprej: užaljeno je šobila ustnice / šobiti usta šóbiti se 1. potiskati ustnice naprej: šobil se je in premišljal, kako naj izračuna; šobila se je, kot da bo zajokala 2. s tako potisnjenimi ustnicami izražati užaljenost, nejevoljo: raje pij in se ne šobi / on bo jedel pečenko, mi pa suh kruh, se je šobila
  20.      šóbljenje  -a s (ọ́) glagolnik od šobiti: šobljenje ustnic
  21.      šóder  -dra m (ọ́) nižje pog. drobno kamenje za nasipanje, betoniranje; gramoz: s šodrom posuta cesta; veliki kupi šodra / steza je peljala čez šoder čez grušč
  22.      šódi  in shóddy -ja [šodi] m (ọ̑) tekst. trgani odpadek volnenih pletenih izdelkov: predenje šodija
  23.      šodó  -ja m (ọ̑) gastr. jed iz stepenih jajc, zavretega vina in sladkorja: jesti, narediti šodo; politi žličnike s šodojem / vinski šodo
  24.      šódrast  -a -o prid. (ọ́) nižje pog. gramoznat: šodrast in ilovnat svet / šodrasta cesta posuta z gramozom
  25.      šódrovec  -vca m (ọ́) žarg., alp. neizkušen planinec: tak šodrovec bi jih na poti samo oviral

   31.058 31.083 31.108 31.133 31.158 31.183 31.208 31.233 31.258 31.283  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA