Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (31.058-31.082)



  1.      škrléti  -ím nedov. (ẹ́ í) redko cvrčati: škržat škrli ∙ star. škrjanec škrli drobi
  2.      škrlíca  tudi škŕlica -e ž (í; ŕ) nar. skrlica: pokriti zidek s škrlicami / iskati škrlice po bregu
  3.      škrlják  -a m (á) nar. jugovzhodno klobuk: nosil je črn škrljak
  4.      škrlúp  -a m () agr. glivična bolezen drevja, zlasti sadnega, pri kateri nastanejo na listih in sadežih krastave pege: škropiti proti škrlupu / hrušev, jablanov škrlup // bot. glivica, ki povzroča to bolezen: delovanje škrlupa ● nar. po nalivu se je naredil na njivi škrlup skorja; nar. posneti škrlup z mleka smetano
  5.      škrlúpar  -ja m () nav. mn., zool. vodni členonožci, ki dihajo s škrgami in imajo dva para tipalnic; rak
  6.      škrlúpast  -a -o prid. () agr. ki ima škrlup: škrlupasto listje
  7.      škŕnek  -nka m () muz. lesen klin, zatič na glavi godal in nekaterih brenkal za napenjanje strun; vijak: privil je škrnke in zaigral
  8.      škrnícelj  -clja m (í) 1. pog. (papirnata) vrečka: napolniti škrnicelj; jemati bonbone iz škrniclja; dati v škrnicelj; škrnicelj s piškoti / škrnicelj kostanja, sladkorja / zviti kos papirja v škrnicelj 2. poljud. na vlažnih tleh rastoča rastlina s socvetjem, ki ga obdaja velik bel tulec, strok. kala: šopek škrnicljev
  9.      škrníceljček  -čka [cǝl] m () manjšalnica od škrnicelj: škrniceljček bonbonov
  10.      škŕniti 1 -em nedov., tudi škrníla (ŕ) ekspr. delati, da kdo česa kljub upravičenosti ne dobi; prikrajševati: poskušal jih je škrniti pri plačilu
  11.      škŕniti 2 -em dov.) redko škrtniti: kljuka je škrnila
  12.      škrnjávec  -vca m () obrt. okovje s kljukico, s katero se zatakne okensko krilo: pritrditi škrnjavec na okvir
  13.      škrób  -a m (ọ̑) 1. moki podobna bela snov iz krompirja, žita: dati v živilo škrob / tovarna škroba / lepilo iz škroba / krompirjev, pšenični, rižev škrob // ta snov kot sredstvo za doseganje večje trdote tkanine: zadnji vodi pri izpiranju dodati škrob 2. kem. ogljikov hidrat iz glukoze, ki nastaja v zelenih listih rastlin: razkrojiti škrob v enostavne sladkorje; velik odstotek škroba v žitu; škrob in celuloza / živalski škrob iz glukoze nastali ogljikov hidrat, ki se nabira v jetrih in mišicahbot. asimilacijski škrob ki nastaja v listih; rezervni škrob ki se nabira v semenih, plodovih, gomoljih
  14.      škrobárna  -e ž () tovarna škroba: delavec v škrobarni
  15.      škróbati  -am nedov. (ọ̑) redko škrobiti: škrobati ovratnike škróban -a -o: škrobana tkanina
  16.      škróben  -bna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na škrob: škrobno lepilo ◊ kem. škrobni sirup gosta prozorna tekočina, dobljena s kuhanjem škroba v razredčeni kislini; škrobni sladkor iz škroba pridobljena glukoza s primesmi
  17.      škrobílec  -lca [lc in c] m () kdor se poklicno ukvarja s škrobljenjem: škrobilec in tkalec
  18.      škrobílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na škrobljenje: škrobilna sredstva / škrobilni stroj
  19.      škrobílnica  -e ž () prostor, obrat za škrobljenje tkanin: v novem tovarniškem poslopju sta škrobilnica in previjalnica
  20.      škrobílo  -a s (í) sredstvo za škrobljenje: škrobiti perilo s škrobilom
  21.      škróbiti  -im nedov. (ọ̄) prepajati s škrobovo raztopino, da se doseže večja trdota tkanine: škrobiti ovratnike, prtičke škróbljen -a -o: škrobljeno perilo
  22.      škróbljenje  -a s (ọ̄) glagolnik od škrobiti: škrobljenje perila; škrobljenje in likanje
  23.      škróbnat  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na škrob: škrobnata snov / škrobnat krompir krompir, ki vsebuje veliko škroba; uživati škrobnato hrano
  24.      škrobòt  -ôta m ( ó) škrobotanje: škrobot dežja
  25.      škrobotánje  -a s () glagolnik od škrobotati: poslušati škrobotanje dežja / škrobotanje žlic

   30.933 30.958 30.983 31.008 31.033 31.058 31.083 31.108 31.133 31.158  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA