Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (3.101-3.125)


  1.      dáča 1 -e ž (á) 1. v fevdalizmu podložniška dajatev zemljiškemu gospodu: dajati dačo; njegova hiša je bila prosta dače 2. nar. vzhodno davek: plačevati dačo / vojna dača ♪
  2.      dáča 2 -e ž (á) v ruskem okolju počitniška hiša: odpraviti se v dačo; biti na dači ♪
  3.      dáda  -e m (ā) um. zahodnoevropsko umetnostno gibanje, iz katerega izhaja dadaizem: nihilizem gibanja dada ♪
  4.      dadaíst  -a m (ȋ) predstavnik dadaizma: švicarski dadaisti ♪
  5.      dadaístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na dadaiste ali dadaizem: dadaistična umetnost / dadaistični cinizem ♪
  6.      dadaízem  -zma m (ȋ) um. zahodnoevropska umetnostna smer po prvi svetovni vojni, zametavajoča vsebino in obliko: manifest dadaizma ♪
  7.      dagerotipíja  -e ž (ȋ) fot., nekdaj fotografiranje na posrebreno kovinsko ploščo: iznajditelj dagerotipije // slika, narejena na ta način: na steni je visela stara dagerotipija ♪
  8.      dágnja  -e ž (ȃ) redko užitna morska školjka s črno lupino, ki živi v večjih skupinah; klapavica: gojiti ostrige in dagnje / za predjed so jedli dagnje na olju ♪
  9.      dàh  tudi dáh dáha m (ȁ á; ȃ) 1. enkraten sprejem zraka v pljuča in njegovo iztisnjenje; dih: to je bil njegov zadnji dah // dihanje: zadrževati dah 2. iz pljuč iztisnjeni zrak: čutil je njen dah na obrazu // knjiž., s prilastkom rahlo znamenje prisotnosti, bližine česa: dah pomladi 3. neprijeten vonj, zadah: dah iz ust ◊ lov. značilen vonj, ki ga za seboj pušča žival ♪
  10.      dáhavec  -vca m (ȃ) pog., med drugo svetovno vojno interniranec v dahavskem taborišču: sestradani dahavci ♪
  11.      dáhavski  in dáchauski -a -o [dahav-] (ȃ) pridevnik od Dachau: dahavsko taborišče ♪
  12.      dáhija  -e m (á) zgod. samozvani janičarski oblastnik v Srbiji v 19. stoletju: nasilje dahij ♪
  13.      dahlína  -e ž (í) vlaga, rosa na predmetu, v katerega se dihne: dahlina na steklu / dahlina jima je zmrzovala na bradi ♪
  14.      dahnéti  -ím nedov. (ẹ́ í) nar. vzhodno zaudarjati: truplo že dahni; brezoseb. dahnelo je po mrliču ♪
  15.      dahníti  in dáhniti -em dov. (ȋ á) 1. z odprtimi usti rahlo iztisniti zrak: dahnil je v očala in jih obrisal; dahni vame! pren., pesn. smrt ji je dahnila v lice; pomlad je dahnila čez polja // preh., ekspr. zelo tiho izgovoriti: komaj slišno dahne pozdrav; to je bolj dahnila, kot rekla // preh., ekspr. dati, vdihniti, vnesti: pisatelj je gradivu dahnil življenje ∙ pesn. dahniti poljub na čelo rahlo poljubiti 2. ekspr. rahlo zapihati, zapihljati: prijeten hlad je dahnil iz gozda; veter dahne z gora / vame je dahnil duh po listju // knjiž. zadišati: cvetoče akacije so dahnile v sobo; brezoseb. dahnilo je po pomladi // nedov., nar. zaudarjati: meso že dahne dáhnjen -a -o: podoba, lahno dahnjena na steno; v sneg dahnjene stopinje ♪
  16.      daimónion  -a [dajm-] m (ọ̄) knjiž., po Sokratu notranji glas, ki človeku narekuje etično ravnanje: njegov daimonion mu je bil opora in vodnik ♪
  17.      dàj  -te in dájte medm. (ȁ, ȃ) 1. izraža ukaz, spodbudo: daj, vstani; daj no, pomagaj mi; dajmo, dajmo, ne tako počasi; le dajte, povejte po pravici 2. izraža začudenje, zavrnitev: daj, daj, kaj boš prosil! daj no, da se bo poročila? dajte no, dajte, saj niste stari; prim. dati ♪
  18.      dajálec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj da, daje: dajalec krvi; pogodba med dajalcem štipendije in štipendistom / dajalec prenočišč ♪
  19.      dajálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dajanje: materinski dajalni nagon ♪
  20.      dajálka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od dajalec: dajalka krvi ♪
  21.      dajálnik  -a m (ȃ) lingv. tretji sklon: predlog proti se veže z dajalnikom; predmet v dajalniku ♪
  22.      dajálniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dajalnik: dajalniški predmet; dajalniška končnica ♪
  23.      dajálo  -a s (á) zastar. taster, tipkalo (pri telegrafskem aparatu): udarjati po dajalu ♪
  24.      dajánje  tudi dájanje -a s (ȃ; á) glagolnik od dajati: dajanje denarja; brezobrestno dajanje posojil / dajanje krvi / dajanje injekcij; dajanje prve pomoči / dajanje zemlje v zakup / dajanje pripomb in kritik je zaželeno ♪
  25.      dajátev  -tve ž (ȃ) kar se obvezno da, daje v denarju ali naturalijah: plačevati dajatve; denarna dajatev; davčne, fevdalne, javne, vojne dajatve; davki in druge dajatve; dajatve v naturalijah; znižanje dajatev; pren. mladinske igre so njegova najtrajnejša dajatev našemu gledališču ♪

   2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101 3.126 3.151 3.176 3.201  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA