Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (31.008-31.032)


  1.      škribènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) zastar. 1. pisar: škribent je vse sproti zapisal 2. pisatelj, pisec: roman nepomembnega škribenta ♪
  2.      škribôntar  -ja m (ó) zastar. pisar: njegov oče je bil škribontar ♪
  3.      škríc  -a m (ȋ) 1. vsak od obeh močno podaljšanih delov na hrbtni strani fraka: škrici mu opletajo okoli nog; dolga škrica; škrici fraka / suknjič na škrice 2. star. gosposki človek, meščan: postati škric; škric ne ve, kako je na kmetih / grajski, mestni škric ♪
  4.      škrícast  -a -o prid. (ȋ) 1. ki ima škrice: škricast suknjič 2. star. gosposki, gizdalinski: škricaste hlače; škricasto oblačenje ♪
  5.      škrícman  -a m (ȋ) zastar. gosposki človek, meščan: takle škricman me ne bo prepričal ♪
  6.      škrícovski  -a -o prid. (ȋ) zastar. gosposki, gizdalinski: nosi klobuk in škricovske čevlje ♪
  7.      škríl  -a [iu̯ tudi il] m (ȋ) nar. skril ž: hlev je bil pokrit s škrili / vrtati v škril skrilavec ♪
  8.      škríl  -í [iu̯ tudi il] ž (ȋ) nar. skril ž: v tem kraju je še nekaj hiš, pokritih s škrilmi / apnenec in škril skrilavec ♪
  9.      škríla  -e ž (í) nar. skril ž: stare kmečke hiše, pokrite s škrilami / s škrilami tlakovano kraško dvorišče s kamnitimi ploščami ♪
  10.      škrílast  -a -o prid. (í) nar. skrilast: škrilaste plošče / škrilaste strehe strehe, pokrite s skrilmi ♪
  11.      škrílav  -a -o prid. (í) nar. skrilast: škrilave plošče ♪
  12.      škrílavec  -vca m (í) skrilavec: kosi škrilavca; gorovje iz škrilavca ♪
  13.      škrílen  -lna -o prid. (ȋ) nar. skrilast: škrilne plošče ♪
  14.      škrílje  -a s (ȋ) nar. več skrili, skrili: hiša je bila pokrita s škriljem ♪
  15.      škrílnat  -a -o prid. (ȋ) nar. skrilast: škrilnate plošče / škrilnata streha streha, pokrita s skrilmi ♪
  16.      škrínja  -e ž (í) nar. skrinja: spraviti kaj v škrinjo / imel je polno škrinjo zlatnikov ♪
  17.      škrínjica  -e ž (í) nar. skrinjica: vzeti pismo iz škrinjice ∙ nar. nastaviti škrinjico past za polhe ♪
  18.      škríp  -a m (ȋ) škripanje: prebudil ga je škrip vrat; škrip stopnic, zavor / zdrzniti se ob vsakem škripu ♦ obrt. čevlji na škrip nekdaj čevlji z usnjenim vložkom med podplatom in notranjikom, ki pri hoji povzroča škripanje ♪
  19.      škríp  medm. (ȋ) izraža kratek, visok glas pri trenju, drgnjenju: škrip, škrip, škrip, je bilo slišati s stopnic / škrip škrap ♪
  20.      škrípa  -e ž (í) slabš. škripajoče, slabo vozilo: voziti se s staro škripo ∙ slabš. ali ta škripa sploh še melje mlin, mlinček ♪
  21.      škripáč  -a m (á) star. godalec, zlasti violinist: škripač je potegnil z lokom po strunah // godec, muzikant: eden od škripačev je igral na harmoniko ♪
  22.      škripálo  -a s (á) slabš. glasbilo, zlasti violina: kdaj bo utihnilo to škripalo ♪
  23.      škripánje  in škrípanje -a s (ȃ; í) glagolnik od škripati: škripanje je utihnilo; škripanje vrat / škripanje z zobmi / dovolj mi je tega škripanja, nehaj igrati / škripanje divjega petelina ♪
  24.      škrípati  tudi škripáti -ljem in -am, in škrípati -ljem in -am nedov. (í á í; í) 1. zaradi trenja, drgnjenja dajati kratke, visoke glasove: da pod ne bi škripal, si je sezul čevlje; tako se premetava, da škriplje postelja; vrata, zavore neprijetno škripljejo / čevlji, podplati mu pri hoji škripljejo / pesek, sneg škriplje; brezoseb. sneg je bil tako trd, da je škripalo pod nogami // s trenjem, drgnjenjem povzročati kratke, visoke glasove: ne škriplji s peresom; med spanjem škriplje z zobmi / v travi so škripali murni 2. ekspr. škripajoč se premikati: star tramvaj je škripal po ozki ulici 3. slabš. igrati, zlasti na violino: škripal je vedno isto melodijo / škripati na violino 4. ekspr. ne potekati gladko, brez zastojev, težav: preskrba zadnje čase škriplje / v gradbeništvu že dalj časa škriplje so velike težave; v njunem zakonu nekaj škriplje zakonca se ne razumeta dobro 5. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: kar škripal je (z zobmi) od jeze, ogorčenja, zavisti ● ekspr. pozimi, ko je vse škripalo, so se volkovi večkrat približali vasi ko je bilo zelo mrzlo; ekspr. bil je tiho, sam pri sebi pa je škripal z zobmi se je zelo jezil; ekspr. vsaj molči, je škripal jezno govoril ◊ lov. divji petelin škriplje poje zaključni del svojega speva; brusi škripáje: dvigalo se je škripaje ustavilo škripajóč -a -e: škripajoč so se odprla vrata; škripajoče kolo ∙ ekspr. škripajoč mraz hud, velik ♪
  25.      škrípav  -a -o in škripàv -áva -o prid. (í; ȁ á) ki škriplje: škripave stopnice; odpreti škripava vrata / ekspr. tehnično škripava komedija pomanjkljiva ♪

   30.883 30.908 30.933 30.958 30.983 31.008 31.033 31.058 31.083 31.108  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA