Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (30.983-31.007)


  1.      škŕbav  -a -o prid. (ŕ) ki je brez zoba, zob: škrbav starec / škrbavi zobje poškodovani, okrušeni ♪
  2.      škŕbavec  -vca m (ŕ) ekspr. škrbav človek: če si ne boš popravljal zob, boš škrbavec ♪
  3.      škŕbavka  -e ž (ŕ) ekspr. škrbava ženska: zmerjali so jo s škrbavko ♪
  4.      škŕbavost  -i ž (ŕ) lastnost, stanje škrbavega človeka: zaradi škrbavosti se ne upa smejati ♪
  5.      škŕbec  -bca m (ȓ) ekspr. škrbav človek: dokler mi ne naredijo novega zoba, bom škrbec ♪
  6.      škrbína  -e ž (í) 1. zelo poškodovan, okrušen zob, navadno ostrih robov: škrbina me boli; zadaj ima samo še škrbine; izpuliti škrbino; rjava škrbina / ekspr. čeprav hodim k zobozdravniku, me škrbine še kar naprej bolijo zobje / pri smehu je kazala škrbine zob ∙ pog., ekspr. dati ga na škrbino piti alkoholno pijačo // takemu zobu podobna skala, vzpetina: splezati na škrbino; na škrbinah nad seboj so zagledali gamse / skalna škrbina // ekspr. kar je temu podobno sploh: od nekdaj mogočnega gradu je ostala samo škrbina 2. vrzel v zobovju: težko govori, ker mu jezik uhaja skozi škrbino // ekspr. vrzel sploh: hišo so podrli, ostala je nezazidana škrbina ♦ alp. oster, globoko zasekan presledek v grebenu 3. poškodba, zlasti na ostrih robovih česa: kosa, sekira ima škrbine ♪
  7.      škrbínast  -a -o prid. (í) poln škrbin: zapri svoja škrbinasta usta / škrbinast greben, rob ♪
  8.      škrbínica  -e ž (í) manjšalnica od škrbina: izruvati škrbinico / splezati na škrbinico ♪
  9.      škrbínka  -e ž (ȋ) bot. rastlina z velikimi listi in cveti v koških ter belim mlečkom v steblu, Sonchus: njivska škrbinka ♪
  10.      škŕbiti  -im, in škrbíti in škŕbiti -im nedov. (ŕ ȓ; ȋ ŕ) povzročati, da odpadajo majhni deli, navadno s površine česa: vlaga škrbi omet ● star. moral sem škrbiti svoje prihranke zmanjševati ♪
  11.      škrbljáti  -ám nedov. (á ȃ) škrebljati: miš škrblja pod podom / mačka škrblja s krempeljčki po vratih / po strehah škrblja dež ♪
  12.      škŕcniti  -em dov. (ŕ ȓ) ekspr. dati kratek, odsekan glas: stikalo je škrcnilo in luč je zasvetila; brezoseb. v kolenu mi je škrcnilo ♪
  13.      škrèb  medm. (ȅ) posnema glas pri škrebljanju: izza omare se je slišalo: škreb, škreb ♪
  14.      škrébati  -am tudi -ljem nedov. (ẹ̄) redko škrebljati: na podstrešju škreba miš ∙ nar. belokranjsko škrebati z verigo rožljati, ropotati ♪
  15.      škrebetálka  -e [u̯k] ž (ȃ) nar. prekmursko raglja: vrteti škrebetalko ♪
  16.      škrebetánje  -a s (ȃ) nar. 1. cvrčanje: poslušati škrebetanje kobilic 2. šklepetanje: škrebetanje kljunov 3. škrabljanje: škrebetanje dežnih kapelj ♪
  17.      škrebetáti  -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) nar. 1. cvrčati: kobilice, ptice škrebetajo 2. šklepetati: mladiči so škrebetali s kljuni / šipe škrebetajo / po vasi so škrebetale stiskalnice rožljale, ropotale 3. škrabljati: zunaj je prijetno škrebetal dež ♪
  18.      škrebetúlja  -e ž (ú) zool. žuželka, ki ima rdeča zadnja krila in slabo leta, Psophus stridulus: poslušati škrebetulje / kobilice škrebetulje ♪
  19.      škrebljánje  -a s (ȃ) glagolnik od škrebljati: škrebljanje je utihnilo / slišati je bilo le škrebljanje žlic / poslušati škrebljanje dežja ♪
  20.      škrebljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. z glodanjem povzročati rahle, neizrazite glasove: miš škreblja za omaro; brezoseb. ponoči je škrebljalo v bukvah // pri hoji s kopiti, kremplji povzročati rahle, neizrazite glasove: konji škrebljajo po cesti; pes škreblja po parketu // ekspr. povzročati rahle, neizrazite glasove sploh: kaj škrebljaš; ne škrebljaj z drobižem / ključ škreblja v ključavnici; v žepu mu škrebljajo kovanci 2. ekspr. z enakomernim udarjanjem povzročati rahle, votle glasove: zunaj škreblja dež // rahlo udarjati: dežne kaplje škrebljajo po strehi ♪
  21.      škrepetáti  -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) redko šklepetati: zobje mu škrepetajo od mraza / zaloputnil je z vrati, da je ključavnica še nekaj časa škrepetala ♪
  22.      škŕga  -e ž (ŕ) nav. mn. parni organ pri večini vodnih živali, ki omogoča dihanje: prvi par škrg / dihati s škrgami ♪
  23.      škrgonóžec  -žca m (ọ̑) zool., navadno v zvezi navadni škrgonožec v sladkih vodah živeči rak z enajstimi pari nožic listaste oblike, na katerih so škržni izrastki, Branchipus stagnalis ♪
  24.      škrgoústka  -e ž (ȗ) zool. majhni ribi podobna žival z neizrazito glavo, ki živi na dnu plitvih morij, Branchiostoma lanceolatum ♪
  25.      škribán  -a m (ȃ) zastar. pisar: notarjev škriban / lesni škriban lesni zapisovalec, nadzornik; vodja žage ♪

   30.858 30.883 30.908 30.933 30.958 30.983 31.008 31.033 31.058 31.083  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA