Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (30.958-30.982)
- škótski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Škote ali Škotsko: škotski jezik / škotske dude / škotski ovčar ovčar z zelo ozko glavo, dolgo, košato dlako črne, rjave in bele ali modro sive barve; škotski viski viski iz (ječmenovega) slada, navadno z vonjem po dimu; škotsko sukno sukno z večjim karom, zlasti rdeče, modre, zelene barve ♦ lov. škotski seter seter s črno dlako in temno rjavimi ožigi; obl. škotsko krilo krilo s škotskim karom in gubami, speto na levi strani z veliko zaponko; šah. škotski gambit otvoritev igre s kmetom pred kraljem, pri čemer beli žrtvuje daminega kmeta; tekst. škotski karo večji karo, zlasti rdeče, modre, zelene barve; vet. škotsko govedo temno sivo govedo, ki se goji zaradi mesa ♪
- škrábati -am tudi -ljem nedov., tudi škrabála (á) nar. 1. škrabljati: na podstrešju škrabajo miši / škrabal je staro skorjo kruha glodal 2. praskati: škrabati koga po hrbtu / tekel je, da so ga veje škrabale po obrazu / kar naprej je nekaj škrabal pisal ● nar. krogle škrabajo zid krušijo ♪
- škrábica -e ž (á) nar. vrečica ali skrinjica za zbiranje denarja v cerkvi; pušica: vreči kovanec v škrabico ♪
- škrabljánje -a s (ȃ) glagolnik od škrabljati: mišje škrabljanje / slišati je bilo le škrabljanje dežja ♪
- škrabljáti -ám nedov. (á ȃ) 1. z glodanjem povzročati rahle, neizrazite glasove: na podstrešju so škrabljale miške; brezoseb. za omaro je kar naprej škrabljalo // pri hoji s kopiti, kremplji povzročati rahle, neizrazite glasove: konji škrabljajo; mačka škrablja po vratih // ekspr. povzročati rahle, neizrazite glasove sploh: škrabljati z drobižem / vsi so bili tiho, le žlice so škrabljale 2. ekspr. z enakomernim udarjanjem povzročati rahle, votle glasove: zunaj škrablja dež; prijetno škrabljati // rahlo udarjati: dežne kaplje škrabljajo po strehi, šipi ● ekspr. počasi je škrabljala čokolado grizljala ♪
- škrabotínje -a s (ȋ) nar. vzhodnoštajersko srobotova stebla, srobot: povezati palice s škrabotinjem ♪
- škrápa -e ž (á) nav. mn., geogr. škraplja: škrape in vrtače ♪
- škrápast -a -o prid. (á) geogr. škrapljast: škrapasto skalovje ♪
- škráplja -e ž (ȃ) nav. mn., geogr. globoka podolgovata vdolbina v apnenčasti površini, nastala zaradi kemičnega delovanja vode: vrtače in škraplje / skalna škraplja ♪
- škrápljast -a -o prid. (ȃ) geogr. poln škrapelj: svet je bil škrapljast; škrapljasta tla ♪
- škràt škráta m, im. mn. tudi škrátje (ȁ á) 1. v pravljicah zelo majhnemu moškemu podobno bradato bitje, navadno nagajivo: škrat je živel v votlem drevesu; poreden škrat; zgodbe o škratih; bila je nagajiva kot škrat / gorski, gozdni škrat; dežela škratov 2. kip ali podoba, ki to bitje predstavlja: škrata bom postavil zraven gredice z vrtnicami / vrtni škrat 3. ekspr. zelo majhen človek: proti meni je pravi škrat 4. ekspr. poreden, neugnan otrok: pri hiši ni več miru, odkar imamo tega škrata 5. evfem. hudič: menda mu pomaga sam škrat / kot kletvica o ti škrat ti ● šalj. v zadnji številki nam je ponagajal tiskarski škrat je tiskarska napaka, so tiskarske napake ♪
- škrátast -a -o prid. (á) ekspr. podoben škratu: prikazalo se je škratasto bitje / bil je škrataste postave ♪
- škrátec -tca m (ȃ) ekspr. manjšalnica od škrat: prikazal se mu je škratec; nagajiv kot škratec / gozdni škratec / brat je pravi škratec ◊ zool. rdeči škratec žuželka z enim parom rdeče-črnih kril, Pyrrhocoris apterus ♪
- škrátek -tka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od škrat: v duplini je živel nagajiv škratek / ta naš škratek nas zmeraj spravi v dobro voljo ♪
- škrátelj -na tudi -tlja [tǝl] m (á) ekspr. škrat: škratelj jim je splašil konja; nagajiv škratelj / naš škratelj ima komaj štiri leta / črn je kot škratelj ♪
- škráteljc -a [tǝl] m (ȃ) škratek: v hišici so živeli škrateljci / ta naš škrateljc še ponoči ne da miru ♪
- škráteljček -čka [tǝl] m (ȃ) škratek: škrateljčki so radi pomagali dobrim ljudem; bila je majhna kot škrateljček / takega škrateljčka, kot si ti, bomo že ukrotili ♪
- škratíca tudi škrática -e ž (í; á) v pravljicah zelo majhni deklici podobno bitje, navadno nagajivo: škrati in škratice ♪
- škrátji -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na škrate: škratje stopinje / škratje nagajivosti škratovske ♪
- škrátovka -e ž (á) v pravljicah zelo majhni deklici podobno bitje, navadno nagajivo: škratje in škratovke ♪
- škrátovski -a -o prid. (á) nanašajoč se na škrate: škratovska kapica / škratovska nagajivost ♪
- škŕb -a -o prid. (ȓ ŕ) star. škrbast: škrba starka ♪
- škŕba -e ž (ŕ) 1. škrbina: izpuliti škrbo / jezik mu je uhajal v škrbo 2. slabš. škrbav človek, zlasti ženska: take škrbe še pogledam ne / kot psovka molči, škrba škrbasta ♪
- škŕbast -a -o prid. (ŕ) 1. ki je brez zoba, zob: škrbast človek; biti škrbast / ekspr. škrbaste grablje 2. poškodovan, okrušen: škrbast zob / ekspr. škrbast nož; škrbasta skleda oškrbljena ♪
- škŕbati -am tudi -ljem nedov. (ŕ r̄) povzročati, da odpadajo majhni deli, navadno s površine česa: veter in dež škrbata stare grajske zidove / čevelj je bil tak, kot bi ga miši škrbale ♪
30.833 30.858 30.883 30.908 30.933 30.958 30.983 31.008 31.033 31.058