Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (30.808-30.832) 
- šjór -a m (ọ̑) pog., navadno pristavek k imenu, v italijanskem, dalmatinskem, istrskem okolju gospod: šjor Marko / sovražijo ga vsi ti bankirji, šjori, kapitalisti ♪
- šjóra -e ž (ọ̑) pog., navadno pristavek k imenu, v italijanskem, dalmatinskem, istrskem okolju gospa: šjora Antonija ♪
- škadrón -a m (ọ̑) star. eskadron: škadron je odjahal v boj / konjeniški škadron ♪
- škàf škáfa m (ȁ á) 1. manjša, nizka, navadno lesena posoda z dvema ušesoma: škaf se je razsušil; stresti, zliti kaj iz škafa; nositi vodo v škafu / škaf za pomije // s prilastkom količina kake tekočine, snovi, ustrezna taki posodi: nekaj škafov vode je še v vodnjaku / nabrati deset škafov hmelja // pog. vsebina škafa: vol je izpil dva škafa 2. nar. prostorninska mera, navadno za žito, od 30 do 60 litrov: pridelati dvajset škafov pšenice ● ekspr. prelili so cele škafe črnila, preden se je stvar uresničila veliko so pisali; lije kakor iz škafa zelo ♪
- škáfar -ja m (ȃ) izdelovalec škafov, kadi, čebrov: škafarji in sodarji ♪
- škáfarski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na škafarje ali škafarstvo: škafarska obrt / škafarski delavec ♪
- škáfarstvo -a s (ȃ) škafarska obrt: škafarstvo in sodarstvo ♪
- škáfček -čka m (ȃ) manjšalnica od škaf: deklica je s škafčkom nosila vodo / škafček žita / majhen škafček ♪
- škáfec -fca m (ȃ) manjšalnica od škaf: nesti škafec na glavi / škafec vode ♪
- škáfek -fka m (ȃ) redko škafček, škafec ♪
- škáfen -fna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na škaf: škafno dno / škafni obroči ♪
- škáfič -a m (ȃ) redko škafček, škafec ♪
- škáfnica -e ž (ȃ) etn. 1. zidna vdolbina ali polica v hiši za navadno dva škafa z vodo: postaviti škaf v škafnico 2. drog za nošenje škafa: vtaknil je škafnico skozi ušesa in odnesla sta vodo v hlev ♪
- škáfoma prisl. (ā) redko v škafu, s škafom: škafoma nositi vodo / dež je škafoma lil zelo ♪
- škáfov -a -o prid. (á) nanašajoč se na škaf: škafovo dno / delati škafove doge ♪
- škája -e ž (ā) teh. oksidna plast na kovini, ki nastane ob žarjenju pri visoki temperaturi: s škajo prekrita kovina / ob nakovalu je bilo veliko škaje okujine ♪
- škakljáti -ám nedov. (á ȃ) zastar. ščegetati, žgečkati: škakljati koga pod pazduho ♪
- škalír -ja m (ȋ) nar. zahodno voz z ravno nakladalno ploskvijo; dira: voziti s škalirjem ♪
- škámelj -mlja m (á) nar. vzhodno stol (za klanje, odiranje prašiča): dati, položiti prašiča na škamelj ♪
- škàmp škámpa m (ȁ á) zool. večji morski rak svetlo rožnate barve z okusnim mesom, Nephrops norvegicus: jastogi, rarogi in škampi / jesti škampe ♪
- škandál -a m (ȃ) 1. nemoralno, nečastno dejanje, ravnanje, ki vzbuja ogorčenje, zgražanje javnosti: narediti, preprečiti škandal; urediti zadevo brez škandala; biti zapleten v škandal / ne delaj mi škandala, brž odidi / gospodarski, ljubezenski, politični škandal // ekspr., v povedni rabi kar vzbuja ogorčenje, zgražanje zaradi nedopustnosti, zelo slabe kakovosti: tako slab prevod je pravi škandal / da tega ne veš, je škandal sramota 2. v medmetni rabi izraža ogorčenje, zgražanje; sramota: škandal, še zdaj niso končali del; pijan je prišel v službo. Škandal ♪
- škandálček -čka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od škandal: ta časopis rad piše o škandalih in škandalčkih / privoščiti si ljubezenski škandalček ♪
- škandálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na škandal: škandalna časopisna kronika / škandalno dejanje škandalozno ♪
- škandalizíranje -a s (ȋ) glagolnik od škandalizirati: odkritje te tatvine je povzročilo škandaliziranje po vsej deželi ♪
- škandalizírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. spravljati v ogorčenje, zgražanje: te poneverbe so ljudi škandalizirale / nova pesniška zbirka škandalizira javnost škandalizírati se biti ogorčen, zgražati se: večina gledalcev se bo ob filmu škandalizirala / škandalizirati se nad čim, nad kom / časopisje se je škandaliziralo nad takim postopkom ♪
30.683 30.708 30.733 30.758 30.783 30.808 30.833 30.858 30.883 30.908 
