Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (30.183-30.207)
- šálast -a -o prid. (ȃ) podoben šalu: šalast ovratnik ♪
- šálčka -e ž (ȃ) nižje pog. skodelica: šalčka za kavo ♪
- šálež -a m (ȃ) knjiž. šaljivec: zloben šalež ♪
- šálica 1 -e ž (á) ekspr. manjšalnica od šala: duhovita šalica ♪
- šálica 2 -e ž (ȃ) nižje pog. skodelica: naliti čaj v šalice ♪
- šalíti se in šáliti se -im se, tudi šáliti se -im se nedov. (ȋ á; á ā) delati, pripovedovati šale: pogovarjali so se in se šalili; dekleta so se šalila, zastar. so šalila s fanti; plehko se šaliti; rad se šali // navadno z besedami izražati nekoliko neresen odnos do koga: ne vznemirjaj se, saj se samo šali; ti se šališ, njega pa skrbi šalèč se -éča -e: šaleč se je odgovoril; šaleč se s prijateljicami ♪
- šaljív -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se (rad) šali: šaljiv človek; vedno je bil šaljiv // ki vsebuje, izraža neresnost, smešnost, zabavnost: šaljiv prizor; šaljiva beseda, pripomba; šaljivo govorjenje / pogovor je obrnil na šaljivo stran 2. namenjen šalam, humorju: ilustracije v šaljivem časopisu ● organizirati šaljivo pošto igro na družabnih prireditvah, pri kateri si udeleženci pišejo šaljiva pisma šaljívo prisl.: šaljivo govoriti, vprašati ♦ muz. šaljivo označba za izraz izvajanja scherzando; sam.: rad je povedal kako šaljivo ♪
- šaljívec -vca m (ȋ) kdor se (rad) šali: smejati se šaljivcu; je znan šaljivec ♪
- šaljívka -e ž (ȋ) 1. ženska oblika od šaljivec: znana šaljivka 2. knjiž. šala: med delom je bilo slišati mnogo šaljivk in petja 3. knjiž. pesem, zgodba, navadno krajša, ki na šaljiv način prikazuje določene osebe ali probleme: oče je rad pripovedoval šaljivke in povesti; šaljivke in zbadljivke ♪
- šaljívost -i ž (í) lastnost, značilnost šaljivega človeka: njegova šaljivost je bila ljudem všeč; šaljivost in nagajivost / šaljivost zgodbe ♪
- šalobárda -e ž (ȃ) zastar. nespameten, neumen človek: druščina je gledala nanje kot na šalobarde / kot psovka beži, šalobarda neumna ♪
- šalobáriti -im nedov. (á ȃ) nar. zahodno brskati, stikati: šalobaril je po hiši ♪
- šaloígra -e ž (ȋ) star. veseloigra: igrati, napisati šaloigro ♪
- šalótka -e ž (ọ̑) čebuli podobna začimbna rastlina s podzemeljskim delom iz več čebulic: gojiti šalotko; pražiti šalotko ♪
- šálter -ja m (á) žarg. odprtina v pregradi, (večjem) oknu zaradi poslovanja s strankami; okence: stati v vrsti pred šalterjem ♪
- šálterski -a -o prid. (á) nanašajoč se na šalter: šaltersko poslovanje / šalterski delavec delavec, ki dela pri okencu ♪
- šalúpa -e ž (ȗ) knjiž. večji čoln, navadno na vesla: mornarji so se s šalupo odpeljali na obalo ♪
- šálvare -var ž mn. (ȃ) v muslimanskem okolju zelo široke ženske hlače, segajoče do členkov; dimije: nosila je šalvare ♪
- šamán -a m (ȃ) 1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih kdor ima v zamaknjenju neposreden stik z duhovi, nadnaravnimi silami in vpliva nanje: šaman mrmra svoje molitve 2. knjiž. vrač: k bolnemu so poklicali šamana ♪
- šamánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na šamane ali šamanstvo: šamansko zamaknjenje / šamanski verski obredi ♪
- šamánstvo -a s (ȃ) pri nekaterih primitivnih ljudstvih verovanje v duhove, nadnaravne sile, s katerimi imajo šamani v zamaknjenju neposreden stik in vplivajo nanje: raziskovati šamanstvo ♪
- šamarjánka -e ž (ȃ) etn. ljudski ples v tričetrtinskem ali triosminskem taktu, znan zlasti v Prekmurju: plesati šamarjanko ♪
- šamoá -ja m (ȃ) knjiž. irhovina: telovnik iz šamoaja; neskl. pril.: papir. šamoa papir gladek, tanek barvast papir ♪
- šamót -a m (ọ̑) žgana glina, obstojna pri visokih temperaturah: izdelovati šamot ♪
- šamotárna -e ž (ȃ) obrat, tovarna za izdelovanje šamota: gradnja šamotarne ♪
30.058 30.083 30.108 30.133 30.158 30.183 30.208 30.233 30.258 30.283