Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (30.033-30.057)


  1.      svínjstvo  -a s (ȋ) slabš. grdo, neprimerno dejanje ali ravnanje: odkrili so njegova svinjstva / piše prava svinjstva ♪
  2.      sviráč  -a m (á) zastar. godec, muzikant: svirači so igrali poskočne polke ♪
  3.      svirálka  -e [tudi u̯k] ž (ȃ) zastar. piščal: predramil ga je glas sviralk in bobnov ♪
  4.      svirálo  -a s (á) zastar. glasbilo: igrati na sviralo ♪
  5.      svírati  -am nedov. (ȋ) 1. zastar. igrati (na glasbilo): vso noč je sviral na svatbi / svirati valček / svirati na piščal 2. pog., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: ne sviraj ga; spet ga svira ● star. tako boš plesala, kot bom jaz sviral tako boš delala, ravnala, kot bom jaz hotel sviráje: odšli so naprej, sviraje koračnico svirajóč -a -e: na piščal svirajoči pastir ♪
  6.      svirél  -i ž (ẹ̑) knjiž. piščal: igrati na svirel; pastirska svirel; otožen glas svireli ♪
  7.      svirilíriti  -im nedov. (í ȋ) zastar. dvoriti, osvajati: znal je na poseben način sviriliriti ♪
  8.      svírka  -e ž (ȋ) zastar. piščal: igrati, piskati na svirko ♪
  9.      svíseln  -a -o [sǝl] (ȋ) pridevnik od svisli: sviselna tla ♪
  10.      svísla  -sel s mn. (ȋ) nar. prekmursko svisli: dim se dviga skozi svisla ♪
  11.      svísli  -i ž mn. (ȋ) prostor, stavba za shranjevanje krme, slame, sena: spraviti seno na svisli; spali so na svislih ♪
  12.      svísniti  -em dov. (í ȋ) svistniti: puščica svisne mimo nje / svisniti z bičem ♪
  13.      svíst  -a m (ȋ) oster, sikajoč glas: slišal se je svist biča, kose / redko svist svilene obleke šumenje, šuštenje / puščica je s svistom letela mimo ♪
  14.      svistênje  -a s (é) glagolnik od svisteti: svistenje listja pod nogami ♪
  15.      svistéti  -ím nedov. (ẹ́ í) dajati ostre, sikajoče glasove: suho listje je svistelo pod nogami; brezoseb. svistelo ji je pred ušesi / redko pri hoji je svileno krilo svistelo šumelo, šuštelo // hitro se premikati po zraku in pri tem dajati take glasove: puščice so svistele nad glavami / kose svistijo // s tankim predmetom zamahovati po zraku, da se slišijo taki glasovi: svisteti z bičem svistèč -éča -e: raketa je svisteč zletela v zrak; svisteči izstrelki ♪
  16.      svístniti  -em dov. (í ȋ) dati oster, sikajoč glas: žica se je pretrgala in svistnila; brezoseb. od časa do časa je svistnilo // hitro se premakniti po zraku in pri tem dati tak glas: od nekod je svistnila puščica; svinčenka svistne mimo nje // s tankim predmetom zamahniti po zraku, da se sliši tak glas: svistniti z bičem; svistniti s sabljo po zraku ♪
  17.      svíšč 1 -a m (ȋ) oster, sikajoč glas: slišal se je svišč kose / puščica je s sviščem zletela mimo ♪
  18.      svíšč 2 -a m (ȋ) rastlina s posameznimi ali v socvetje združenimi, navadno modrimi zvončastimi cveti: svišč in rododendron ♦ bot. jesenski, pomladanski svišč; panonski svišč rastlina z jajčasto suličastimi listi in olistanim steblom, Gentiana pannonica ♪
  19.      svíšč 3 -a m (ȋ) min. zelo droben, naplavljen ali z vetrom nanesen pesek: s sviščem mešana prst / hoditi po svišču / naplavljeni svišč; puščavski svišč ◊ alp. sneg, ki ga nosi s seboj veter; sviž ♪
  20.      sviščáti  -ím nedov. (á í) dajati ostre, sikajoče glasove: suha trava je sviščala pod nogami // hitro se premikati po zraku in pri tem dajati take glasove: izstrelki so sviščali čez mesto / po zraku sviščijo strele // s tankim predmetom zamahovati po zraku, da se slišijo taki glasovi: sviščati z mečem sviščèč -éča -e: sviščeči glasovi; sviščeče sopenje ♪
  21.      svít  -a m (ȋ) 1. čas, ko prehaja noč v dan: zunaj je že svit / svit se dela svita se; knjiž. krenili so na pot, preden je napočil svit preden se je zdanilo; prvi svit / jutranji svit / pri označevanju časovnosti: ob svitu so se razšli; vstala je že pred svitom; s svitom je odpotoval 2. knjiž. svetloba, sij: bral je pri bledem svitu sveče; svit ognja / sprehajala sta se ob svitu lune; svit zvezd / ožarjen s svitom sreče 3. star. lesk: to blago ob pranju obdrži svoj svit; svit parketa / svit v očeh ♪
  22.      svíta  -e ž (ȋ) zastar. obleka, zlasti ženska: oblečena je bila v sivo svito ♪
  23.      svítanice  -nic ž mn. (ȋ) 1. nar., v krščanskem okolju zgodnje jutranje maše v adventu; zornice: hoditi k svitanicam 2. knjiž. del dnevnic, namenjen za zgodnje jutro; jutranjice: moliti svitanice ♪
  24.      svítanje  -a s (ȋ) glagolnik od svitati se: težko je čakala svitanja / ob prvem svitanju so se razšli ob prvem svitu ♪
  25.      svítati se  -am se nedov. (ȋ) nav. 3. os. 1. brezoseb. prehajati iz noči v dan; daniti se: svita se; na vzhodu se je svitalo, zastar. je svitalo; odšla je, ko se je začelo svitati 2. ekspr., navadno s prislovnim določilom pojavljati se, kazati se: skozi okno se je svital dan; pren. svita se jim zarja svobode 3. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku prihajati do spoznanja česa: nekaj se mi svita; počasi se jim je začelo svitati ● knjiž. filmu se svitajo lepši časi obetajo svitajóč se -a -e: svitajoče se jutro ♪

   29.908 29.933 29.958 29.983 30.008 30.033 30.058 30.083 30.108 30.133  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA