Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (3.001-3.025)
- črnobrádec -dca m (ȃ) ekspr. kdor ima črno brado: čokat črnobradec ♪
- črnoglávka -e ž (ȃ) 1. zool. penica, katere samec ima črno glavo, Sylvia atricapilla: sinice in črnoglavke švigajo po drevju 2. bot., navadno v zvezi navadna črnoglavka travniška rastlina z vijoličastimi cveti, Prunella vulgaris ♪
- črnogradítelj -a m (ȋ) kdor gradi brez gradbenega dovoljenja: kaznovati črnograditelja ♪
- črnolás in črnolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima črne lase: črnolaso dekle ♪
- črnorép in črnorèp -épa -o prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) ki ima črn rep: črnorepa kokoš ♪
- čŕnovka -e ž (ŕ) zastar. manjša ploščata sladkovodna riba z rdečimi očmi; rdečeoka ♪
- črnúška -e ž (ȗ) ekspr. ženska, ki ima črne lase, temno polt: okrogla mlada črnuška ♪
- čŕstev -tva -o prid. (ŕ) nar. čvrst, krepek: taka črstva ženska ♪
- čŕt 3 -a m, mest. mn. tudi črtéh (ȓ) nar. krčevina, poseka: črti in lazi ♪
- čŕta -e ž (ŕ) 1. nepretrgana vrsta točk: narediti, potegniti črto; pisati od črte do črte, čez črto; debela, tanka črta; navpična, poševna črta; cikcakasta, kriva, ravna črta; črti nista vzporedni / notna črta; pog. nogavice brez črte šiva, roba; blago z belimi črtami / cesta je speljana v ravni črti po ravnini v smeri, liniji 2. črti podobna zareza: črte na dlani; ostra črta ob ustih / črte njenega obraza so razodevale žalost poteze, izraz 3. drug poleg drugega stoječi predmeti ali objekti; vrsta, linija: strnjena črta hiš / bojna, obrambna črta 4. kar ločuje, razmejuje: nosil je pošto iz naše cone preko črte; prekoračiti mejno črto; črta, do katere seže gozd 5. obris, kontura: črta gorá na obzorju; profilna črta obraza; pren. dogodek je prikazal v skopih črtah 6. nav. mn. osnovna lastnost ali značilnost, poteza: odbijajoče črte njegovega značaja; skupne stilne črte med
srednjeveškim kiparstvom in slikarstvom / osnovne črte oktobrske revolucije ● ekspr. vojna je napravila črto čez njegove načrte jih je onemogočila, prekrižala; ekspr. potegnil je črto pod svojim dosedanjim življenjem napravil je obračun, pregled nad njim; opombe navaja pod črto na koncu strani pod tekstom; publ. pod črto razmišljanja bi zapisal še tole priporočilo ob koncu bi še dodal, pripomnil; ekspr. propadli so na celi črti popolnoma, v celoti; ekspr. drama je uspela na celi črti popolnoma, v celoti; publ. v debati sta se znašla na isti črti sta bila enakega mnenja, naziranja; publ. razvojna črta našega gospodarstva načela, smernice; zračna črta najkrajša razdalja med dvema krajema ◊ avt. neprekinjena črta vzdolž ceste, čez katero voznik ne sme zapeljati; gled. črta izpuščanje, črtanje besedila v dramskem delu; dramaturška, režijska črta; jur. demarkacijska črta začasna meja med državami ali armadami, navadno po sklenitvi premirja;
mat. ulomkova črta vodoravna ali poševna črta, ki loči števec in imenovalec; navt. ločna črta nekdaj merska enota na kompasu, 11°15'; vodna črta ravnina, v kateri seka mirna vodna gladina bok ladje; šport. ciljna, startna črta ♪
- črtálast -a -o prid. (á) dolg in ozek: črtalast klas ♦ bot. črtalasti list ♪
- črtálce -a s (ā) manjšalnica od črtalo: črtalce je privezano k tablici / na toaletni mizici so ležale pilice in črtalca ♪
- črtálen -lna -o prid. (ȃ) ki se uporablja pri črtanju, risanju: črtalna miza; črtalno orodje ♪
- črtálnik -a [tudi u̯n] m (ȃ) 1. nekdaj svinčniku podobna priprava za pisanje na tablico: pisati s črtalnikom 2. les. orodje za začrtavanje risov pri obdelavi lesa ♪
- črtálo -a s (á) 1. del pluga, ki navpično reže brazde: črtalo je zarezalo v zemljo ♦ agr. kolutasto črtalo 2. nekdaj svinčniku podobna priprava za pisanje na tablico: črtalo se je zlomilo // star. svinčnik, pisalo: pisati s črtalom 3. redko ravnilo: črtalo in trikotnik 4. svinčniku podobna priprava za lepotičenje, mazanje: zasenčiti veke s črtalom / črtalo za ustnice ♪
- čŕtanec -nca m (r̄) list z debelimi črtami, ki se pri pisanju daje pod papir brez črt ♪
- čŕtanje -a s (ŕ) glagolnik od črtati: črtanje vodoravnih črt / naloga je brez popravkov in črtanja / črtanje dolga; navodila o črtanju in razveljavljenju kazni / dobro črtanje značajev ♪
- čŕtanka -e ž (r̄) redko tabela, razpredelnica ♪
- črtílec -lca [u̯c in lc] m (ȋ) zastar. sovražnik, nasprotnik: imel je častilce in črtilce ♪
- črvád -i ž (ȃ) star. črvi: črvad gomazi, leze; v lesu se je zaredila črvad ♪
- črvíčiti -im nedov. (í ȋ) pog. 1. brezoseb. imeti sunkovite bolečine, navadno v trebuhu: že spet ga črviči; otroke rado črviči po trebuhu 2. ekspr. vznemirjati, mučiti: vemo, kaj vas črviči; razpravljali so o vprašanjih, ki črvičijo današnjega človeka ♪
- črvojédinast -a -o prid. (ẹ̄) poln črvojedine: črvojedinast stol ♪
- čudákar -ja m (ȃ) ekspr. čudak: to ti je čudakar ♪
- čúdežnik -a m (ȗ) redko kdor ima izredne, čudežne sposobnosti: otrok čudežnik ♪
- čúdočúden -dna -o prid. (ȗ-ū ȗ-ȗ) zastar. zelo čuden, nenavaden: vse je bilo oblito s čudočudno svetlobo ♪
2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101