Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (2.983-3.007)


  1.      črevésje  -a s (ẹ̑) črevo v celoti: črevesje pri človeku leži tesno zgubano; bolezni črevesja ♪
  2.      čričáti  -ím nedov. (á í) oglašati se z glasom čri: črički, murni čričijo ♪
  3.      črko...  ali čŕko... prvi del zloženk (ȓ) nanašajoč se na črko: črkolivar, črkoslikar, črkoslikarstvo ♪
  4.      črkostávnica  -e ž (ȃ) tisk. oddelek v tiskarni, v katerem se stavi; stavnica ♪
  5.      črmelíka  -e ž (í) bot. rastlina nerodovitnih tal z drobnimi belimi cveti, Cynanchum laxum ♪
  6.      čŕnček  -čka m (ȓ) manjšalnica od črnec: pred hišo so se igrali črnčki ♪
  7.      črnikálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) vino iz Črnega Kala: črnikalec in vipavec ♪
  8.      črnílec  -lca [u̯c] m (ȋ) 1. nekdaj obrtnik, ki črni, barva usnje: strojarji, barvarji in črnilci 2. bot. grmičasto razrasla rastlina s cveti v gostih klasih, Melampyrum: njivski črnilec ♪
  9.      črnílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na črnilo: črnilni madeži / črnilni svinčnik tintni svinčnik ♦ zool. črnilna žleza žleza, ki proizvaja temno rjavo obrambno tekočino ♪
  10.      črnílnik  -a m (ȋ) posodica za črnilo: pomakati pero v črnilnik ♪
  11.      črnílo  -a s (í) 1. sredstvo za pisanje in tiskanje, navadno črne barve: pisati, umazati se s črnilom; tiskarsko črnilo; radirka za črnilo / rdeče črnilo ∙ ekspr. o tej stvari se je prelilo že dosti črnila se je dosti pisalo 2. črno barvilo: čevljarsko črnilo ♪
  12.      črnílovka  -e ž (ȋ) gozd. glivična bolezen pravega kostanja, pri kateri se izloča črn izcedek: kostanjevo lubje kaže znake črnilovke ♪
  13.      črnína  -e ž (í) 1. lastnost črnega, črna barva: črnina debel in belina sten; črnina dima; motna črnina oblek; pren. črnina misli 2. črna, žalna obleka: nositi črnino; obleči se v črnino; ni še odložila vdovske črnine 3. črno, temno vino: piti gosto črnino / metliška črnina // trta s temnim grozdjem: vinogradi so zasajeni s črnino / črnina se že barva 4. redko kar je črno sploh: črnina za nohtom; pren. imel je občutek, da blodi po črnini ♪
  14.      čŕniti  -im in črníti -ím nedov. (ŕ; ȋ í) delati kaj črno, temno: črniti čevlje; črniti lase; črni si obrvi // raba peša slabo govoriti o kom, tožiti koga: povsod je črnila svojo sosedo; ob vsaki priliki ga črni pri nadzorniku čŕniti se in črníti se knjiž. temno se odražati, kazati: v daljavi se je črnila temna proga; skale se črnijo izpod snega ♪
  15.      črnják  -a m (á) slabš., redko človek črne rase; črnec: ne mara črnjakov // kdor ima črne lase, temno polt ♪
  16.      črnjáv  -i ž (ȃ) knjiž., redko črnjava, črno: splakniti črnjav s sebe ♪
  17.      črnjav  prid. ipd. gl. črnav ipd. ♪
  18.      črno... 1 prvi del zloženk nanašajoč se na črn: črnokožec, črnolas, črnook; črnoglednež ♪
  19.      črnobrádec  -dca m (ȃ) ekspr. kdor ima črno brado: čokat črnobradec ♪
  20.      črnoglávka  -e ž (ȃ) 1. zool. penica, katere samec ima črno glavo, Sylvia atricapilla: sinice in črnoglavke švigajo po drevju 2. bot., navadno v zvezi navadna črnoglavka travniška rastlina z vijoličastimi cveti, Prunella vulgaris ♪
  21.      črnogradítelj  -a m (ȋ) kdor gradi brez gradbenega dovoljenja: kaznovati črnograditelja ♪
  22.      črnolás  in črnolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima črne lase: črnolaso dekle ♪
  23.      črnorép  in črnorèp -épa -o prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) ki ima črn rep: črnorepa kokoš ♪
  24.      čŕnovka  -e ž (ŕ) zastar. manjša ploščata sladkovodna riba z rdečimi očmi; rdečeoka ♪
  25.      črnúška  -e ž (ȗ) ekspr. ženska, ki ima črne lase, temno polt: okrogla mlada črnuška ♪

   2.858 2.883 2.908 2.933 2.958 2.983 3.008 3.033 3.058 3.083  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA