Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (2.976-3.000)

2976.      črémsa  -e ž (ẹ̑) bot. grm ali drevo z dišečimi belimi cveti v visečih grozdih, Padus avium: čremsa cvete; duh po čremsi ♦ vrtn. pozna čremsa parkovno drevo s pokončnimi cvetnimi grozdi, po izvoru iz Severne Amerike, Prunus serotina ♪
2977.      črénsa  -e ž (ẹ̑) bot. čremsa ♪
2978.      črép  -a m (ẹ̑) 1. nar. vzhodno gladka, na enem koncu zaokrožena strešna opeka; bobrovec: toča je razbila več črepov / streha je pokrita s črepom 2. nar. lončen lonec: zatem smo zaslišali, kako je začela prestavljati v kuhinji črepe (I. Potrč) 3. redko košček razbite lončene, steklene posode; črepinja: na tleh so ležali črepi glinastega lonca ♪
2979.      črèp  medm. (ȅ) posnema glas pri razbitju lončene posode: črep, je reklo, ko je padla skleda ♪
2980.      črepáha  -e ž (á) zool., navadno v zvezi velikanska črepaha največja morska želva, Chelonia mydas ♪
2981.      črepóvje  -a s (ọ̑) nar. kuhinjska posoda: Vdiralci niso našli mnogo .. nekaj kmečkih potrebščin, verig, motik in kuhinjskega črepovja (Prežihov) ♪
2982.      črét  -a m (ẹ̑) nar. štajersko močviren nižinski svet, porasel s travo in nizkim grmičjem: veliki ilovnati čreti ♪
2983.      črevésje  -a s (ẹ̑) črevo v celoti: črevesje pri človeku leži tesno zgubano; bolezni črevesja ♪
2984.      čričáti  -ím nedov. (á í) oglašati se z glasom čri: črički, murni čričijo ♪
2985.      črko...  ali čŕko... prvi del zloženk (ȓ) nanašajoč se na črko: črkolivar, črkoslikar, črkoslikarstvo ♪
2986.      črkostávnica  -e ž (ȃ) tisk. oddelek v tiskarni, v katerem se stavi; stavnica ♪
2987.      črmelíka  -e ž (í) bot. rastlina nerodovitnih tal z drobnimi belimi cveti, Cynanchum laxum ♪
2988.      čŕnček  -čka m (ȓ) manjšalnica od črnec: pred hišo so se igrali črnčki ♪
2989.      črnikálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) vino iz Črnega Kala: črnikalec in vipavec ♪
2990.      črnílec  -lca [u̯c] m (ȋ) 1. nekdaj obrtnik, ki črni, barva usnje: strojarji, barvarji in črnilci 2. bot. grmičasto razrasla rastlina s cveti v gostih klasih, Melampyrum: njivski črnilec ♪
2991.      črnílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na črnilo: črnilni madeži / črnilni svinčnik tintni svinčnik ♦ zool. črnilna žleza žleza, ki proizvaja temno rjavo obrambno tekočino ♪
2992.      črnílnik  -a m (ȋ) posodica za črnilo: pomakati pero v črnilnik ♪
2993.      črnílo  -a s (í) 1. sredstvo za pisanje in tiskanje, navadno črne barve: pisati, umazati se s črnilom; tiskarsko črnilo; radirka za črnilo / rdeče črnilo ∙ ekspr. o tej stvari se je prelilo že dosti črnila se je dosti pisalo 2. črno barvilo: čevljarsko črnilo ♪
2994.      črnílovka  -e ž (ȋ) gozd. glivična bolezen pravega kostanja, pri kateri se izloča črn izcedek: kostanjevo lubje kaže znake črnilovke ♪
2995.      črnína  -e ž (í) 1. lastnost črnega, črna barva: črnina debel in belina sten; črnina dima; motna črnina oblek; pren. črnina misli 2. črna, žalna obleka: nositi črnino; obleči se v črnino; ni še odložila vdovske črnine 3. črno, temno vino: piti gosto črnino / metliška črnina // trta s temnim grozdjem: vinogradi so zasajeni s črnino / črnina se že barva 4. redko kar je črno sploh: črnina za nohtom; pren. imel je občutek, da blodi po črnini ♪
2996.      čŕniti  -im in črníti -ím nedov. (ŕ; ȋ í) delati kaj črno, temno: črniti čevlje; črniti lase; črni si obrvi // raba peša slabo govoriti o kom, tožiti koga: povsod je črnila svojo sosedo; ob vsaki priliki ga črni pri nadzorniku čŕniti se in črníti se knjiž. temno se odražati, kazati: v daljavi se je črnila temna proga; skale se črnijo izpod snega ♪
2997.      črnják  -a m (á) slabš., redko človek črne rase; črnec: ne mara črnjakov // kdor ima črne lase, temno polt ♪
2998.      črnjáv  -i ž (ȃ) knjiž., redko črnjava, črno: splakniti črnjav s sebe ♪
2999.      črnjav  prid. ipd. gl. črnav ipd. ♪
3000.      črno... ¹ prvi del zloženk nanašajoč se na črn: črnokožec, črnolas, črnook; črnoglednež ♪

   2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076