Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (29.708-29.732)



  1.      súšičen  in sušíčen -čna -o prid. (ú; ) star. jetičen, tuberkulozen: sušični bolniki / sušična rdečica na licih ● star. sušične rastline šibke, slabotne; star. sušična ženica izčrpana, oslabela
  2.      súšičnik  in sušíčnik -a m (ú; ) star. jetičen, tuberkulozen človek: kašljanje sušičnikov
  3.      sušílec  -lca [lc in c] m () 1. delavec, ki skrbi za sušenje: sušilec lesa, zelenjave; sušilec in likalec tkanin / kosci in sušilci 2. sušilnik: posušiti kaj s sušilcem / električni sušilec za lase, roke ♦ teh. sikativ, sušilo
  4.      sušílen  -lna -o prid. () namenjen za sušenje: sušilni prostor / sušilni stroj; sušilne naprave / sušilni boben; sušilna kapa priprava, podobna večjemu pokrivalu z vgrajenim električnim aparatom za sušenje las; sušilna komora komora za sušenje lesa, rud, perila; sušilna peč ♦ agr. sušilna piramida kozolec brez strehe za sušenje detelje in trave; koza; kem. uporabiti žveplovo kislino kot sušilno sredstvo kot sušilo
  5.      sušílnica  -e ž () prostor, stavba za sušenje: postaviti, zgraditi sušilnico; peč v sušilnici / sadna sušilnica; sušilnica mesa; sušilnica za hmelj, les, sadje // naprava za sušenje: popraviti sušilnico / električna, prenosna sušilnica; sušilnica za kruh ♦ teh. kanalska sušilnica pri kateri se snov, ki se suši, pomika skozi sušilno komoro; vakuumska sušilnica
  6.      sušílničar  -ja m () delavec, ki skrbi za sušenje lesa v sušilnih komorah: kurjač in sušilničar
  7.      sušílnik  -a m () priprava za sušenje: sušiti v sušilniku, s sušilnikom / električni sušilnik; sušilnik za lase, roke električni aparat, iz katerega piha topel zrak za sušenje las, rok; sušilnik za perilo preprosta priprava za obešanje, sušenje perila, navadno pritrjena na steno; bobnasti sušilnik za perilo pralnemu stroju podobna električna naprava za sušenje perila
  8.      sušílo  -a s (í) 1. priprava za sušenje: obesiti rjuhe na sušilo / sušiti krmo na sušilih 2. nar. sušenje: nezrelo sadje ni primerno za sušilo / danes je dobro sušilo se seno dobro sušikem. snov, sredstvo za sušenje plinov, tekočin; teh. snov, ki pospešuje sušenje oljnatih barv
  9.      sušína  -e ž (í) agr. snov, ki ostane po (umetnem) odstranjevanju vode, vlage iz rastlin, živil; suha snov: določiti količino sušine v krmi, skuti ● star. zagledali so sušino kopno
  10.      sušíšče  -a s (í) kraj, prostor za sušenje: sušišče ribiških mrež
  11.      sušíti  -ím nedov. ( í) delati kaj suho: sušiti lase, perilo; sušiti na prostem, na soncu, v sušilnici, s sušilnikom; sušiti kože na zraku / ekspr. sušiti solze brisati / centralno ogrevanje suši zrak / sušiti lipovo cvetje, gobe; sušiti lan; sušiti les; sušiti sadje v peči / sušiti otavo, seno / sušiti klobase, ribe / sušiti meso (v dimu) prekajevatiekspr. skrbi so ga iz leta v leto bolj sušile delale suhega, slabotnega; ekspr. ves večer so sušili vino pilikem. odstranjevati vlago iz plinov, tekočin sušíti se 1. postajati suh: na peči so se sušile trske / ob poletni pripeki se je zemlja hitro sušila / posekati smreke, ki so se začele sušiti / na travniku se je sušilo seno ♦ teh. barva, lak se suši se strjuje zaradi izhlapevanja topila, oksidacije sušljivega olja 2. ekspr. zelo hujšati: sušiti se zaradi bolezni, stradanja ∙ krasta se že suši bo kmalu odpadla, ker se je izcedek že popolnoma strdil; roka se mu suši mišičje roke upada, usiha sušèč -éča -e: vonj sušečega se lipovega cvetja, sena ♦ teh. sušeče se olje sušljivo olje sušèn -êna -o: na zraku sušena opeka
  12.      súšje  -a s (ū) 1. nar. suhljad, dračje: podkuriti s sušjem / posekati sušje suho drevje, vejevje; potrgati listno sušje suho listje 2. nar. zahodno suho sadje: v sobi je dišalo po sušju / breskvino sušje
  13.      sušljív  -a -o prid. ( í) teh. ki se na zraku zaradi oksidacije posuši, strdi: laneno olje in druga sušljiva olja
  14.      súšnat  -a -o prid. () redko sušen: sušnato poletje
  15.      súšnik  in sušník -a m (; í) knjiž. suh veter: od severozahoda je pihal sušnik
  16.      súšnost  -i ž (ú) značilnost sušnega: sušnost poletja / ta pokrajina je znana po sušnosti
  17.      sutána  -e ž () knjiž. dolgo, črno vrhnje oblačilo duhovnikov; talar: oblekel si je sutano; duhovnik v sutani in z biretom
  18.      súterén  -a m (-ẹ̑) knjiž. podpritličje: stanovati v suterenu
  19.      súterénski  -a -o prid. (-ẹ̑) knjiž. podpritličen: suterensko stanovanje
  20.      súti  sújem nedov., súl in sùl (ú ) star. 1. sipati: suti žito v vrečo / sonce suje žarke z neba / sreča ni sula rož v njegovo življenje 2. usipati se, padati: kamenje suje na cesto; iskre so se sule na vse strani / toča se že suje 3. (hitro) množično prihajati; usipati se: iz dvorane so suli ljudje
  21.      sútje  -a s (ú) nar. grušč: kršje in sutje
  22.      suválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na suvanje: suvalni gib / suvalno in metalno orožje
  23.      suválnica  -e ž () nar. zahodno priprava na statvah za vnašanje votka med osnovne niti; čolniček: s suvalnico potegniti votkovo nit
  24.      súvanje  in suvánje -a s (ú; ) glagolnik od suvati: bolečine ob suvanju v prsi; suvanje s palico; suvanje in pehanje / suvanje krogle
  25.      súvati  -am tudi sújem in suváti súvam tudi sújem nedov., súvaj súvajte in suvájte; suvál tudi súval (ú; á ú) 1. delati hitre, kratke in sorazmerno močne gibe: suvati z ramo, roko / suvati z mečem proti napadalcu // preh. s takimi gibi udarjati, zadevati: suvati koga; otroci kričijo in se suvajo / pomenljivo se suvati s komolci 2. preh., s prislovnim določilom z (močnimi) sunki spravljati kaj s kakega mesta, na kako mesto: suvati kozarec od sebe; suvati koga sem in tja ● ekspr. suvati besede iz sebe sunkovito izgovarjati, govoriti; ekspr. vlažen veter suva v dolino v močnih sunkih piha suváje: suvaje gnati koga; suvaje se so stekli za njim suvajóč -a -e: suvajoč s komolci, se je prerival skozi gnečo; suvajoče noge súvan -a -o: bil je rinjen in suvan

   29.583 29.608 29.633 29.658 29.683 29.708 29.733 29.758 29.783 29.808  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA