Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (29.633-29.657)
- súpernóva -e ž (ȗ-ọ̑) astr. novi podobna zvezda, ki ima veliko večjo maso in ob erupciji močnejšo svetlobo: pojav supernove ♪
- súperoksíd in superoksíd -a m (ȗ-ȋ; ȋ) nestrok. spojina enega atoma elementa z dvema med seboj povezanima atomoma kisika, strok. peroksid: vodikov superoksid in druga belila ♪
- superponírati se -am se nedov. in dov. (ȋ) fiz. združevati se z drugim valovanjem, drugimi valovanji, sestavljati se: valovanji se superponirata ♪
- superpozícija -e ž (í) fiz. združevanje dveh ali več valovanj ♪
- súperprevóden -dna -o prid. (ȗ-ọ̄) elektr. ki pri zelo nizki temperaturi izgubi električno upornost; supraprevoden: superprevodne kovine ♪
- súperprevódnost -i ž (ȗ-ọ̄) elektr. lastnost nekaterih kovin, da pri zelo nizki temperaturi izgubijo električno upornost; supraprevodnost: superprevodnost svinca ♪
- superprofit gl. super prid. ♪
- súperrevizíja tudi súperrevízija -e ž (ȗ-ȋ; ȗ-í) višja, ponovna revizija: opraviti superrevizijo ♦ film. strokovno vodstvo, nadzorovanje dela režiserja začetnika ♪
- súpersíla -e ž (ȗ-í) publ. velesila, zlasti Sovjetska zveza in Združene države Amerike: pogajanja, vpliv supersil / atomska, gospodarska supersila ♪
- supersónik -a m (ọ̄) žarg., aer. nadzvočno letalo: leteti s supersonikom ♪
- súperstruktúra -e ž (ȗ-ȗ) publ. obsežna celota, sestavljena iz medsebojno povezanih, odvisnih elementov: družba je superstruktura; ideološke superstrukture ♦ soc. družbena superstruktura organizacijske in duhovne sestavine družbe, ki temeljijo na družbeni biti; družbena nadstavba ♪
- súpertánker -ja m (ȗ-á) navt. tanker z zelo veliko nosilnostjo: graditi supertanker ♪
- súpertrdnjáva -e ž (ȗ-ȃ) publ. štirimotorni ameriški bombnik B-29: pilotirati supertrdnjavo ♪
- supervízor -ja m (ȋ) film. kdor strokovno vodi, nadzoruje delo režiserja začetnika: pri filmu je sodeloval kot supervizor ♪
- supín -a m (ȋ) lingv. namenilnik: infinitiv in supin ♪
- supírati -am nedov. in dov. (ȋ) v francoskem okolju večerjati (po večerni predstavi, prireditvi): supirati v znani restavraciji ♪
- suplemènt -ênta m (ȅ é) biblio. dodatni, dopolnilni zvezek, snopič; dodatek, dopolnilo: suplement k enciklopediji ♪
- suplementáren -rna -o prid. (ȃ) knjiž. dodaten, dopolnilen: to je suplementarna naloga tega odbora ♦ geom. suplementarna kota kota, ki merita skupaj 180° ♪
- suplénca -e ž (ẹ̑) šol. nadomeščanje začasno odsotnega učitelja: razpisati suplence; opraviti suplenco ♪
- suplènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) nekdaj profesor pripravnik: takrat je bil še suplent; mesto suplenta / gimnazijski suplent ♪
- suplêntka in supléntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od suplent: suplentka na gimnaziji ♪
- suplêntski in supléntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na suplente: suplentsko mesto / suplentska leta je preživel v podeželskem mestu ♪
- suplentúra -e ž (ȗ) nekdaj mesto, služba suplenta: dobiti suplenturo na gimnaziji ♪
- supletíven -vna -o prid. (ȋ) lingv. ki z drugo, glede na izvor različno obliko sestavlja enotno sklanjatev, spregatev; nadomesten: supletivna osnova za jaz je mene ♪
- suplíranje -a s (ȋ) glagolnik od suplirati: določiti profesorja za supliranje ♪
29.508 29.533 29.558 29.583 29.608 29.633 29.658 29.683 29.708 29.733