Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (29.533-29.557)


  1.      suknár  -ja m (á) nekdaj izdelovalec sukna: postati suknar; suknar in klobučar ♪
  2.      suknáriti  -im nedov. (á ȃ) nekdaj ukvarjati se z izdelovanjem sukna: njegov stric je suknaril ♪
  3.      suknárna  -e ž (ȃ) nekdaj delavnica, obrat za izdelovanje sukna: delati v suknarni ♪
  4.      suknárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na suknarje ali suknarstvo: suknarska volna / suknarski pomočnik / suknarska obrt ♪
  5.      suknárstvo  -a s (ȃ) nekdaj suknarska obrt: suknarstvo in platnarstvo ♪
  6.      suknén  -a -o prid. (ẹ̄) ki je iz sukna: suknena obleka / sukneno blago ♪
  7.      súkniti  -em dov. (ú ȗ) zastar. švigniti: strela je suknila iz oblaka ♪
  8.      súknja  -e ž (ȗ) težko vrhnje moško oblačilo, ki sega navadno čez kolena in se spredaj zapenja: obleči, odpeti suknjo; črna, ponošena suknja; suknja z visokim ovratnikom; žep suknje / salonska suknja nekdaj suknjič, navadno črn, ki sega do kolen in ima zadnji del preklan ● star. obleči belo suknjo nastopiti vojaško službo; slabš. glej no, črna suknja duhovnik; star. prijazen je, čeprav nosi gosposko suknjo čeprav je gosposki človek; ekspr. že dva meseca nosi vojaško suknjo je pri vojakih; mala maša za suknjo vpraša s septembrom se začenja hladno vreme; preg. goste službe, redke suknje kdor zelo pogosto menjava delo, službe, revno živi ♪
  9.      suknjáč  -a m (á) zastar. gosposki človek, meščan: hotela se je poročiti s suknjačem, ne pa s kmetom ♪
  10.      súknjica  -e ž (ȗ) star. suknjič: obleči, sleči suknjico; moški v rjavi suknjici ♪
  11.      súknjič  -a m (ȗ) vrhnje oblačilo, zlasti moško, ki pokriva zgornji del telesa in se spredaj zapenja: obleči, zapeti si suknjič; usnjen, žameten suknjič; ovratnik suknjiča / dvovrstni suknjič z gumbi v dveh vrstah; lovski suknjič; natakarski suknjič; suknjič na en gumb ♪
  12.      súknjičev  -a -o (ȗ) pridevnik od suknjič: suknjičev gumb, žep ♪
  13.      súkno  -a s (ú) groba, debela, polstena volnena tkanina, ki se uporablja zlasti za zimske plašče in uniforme: tkati sukno; igralna miza, pokrita z zelenim suknom; hlače iz sukna; sukno in platno / norveško, škotsko sukno ♪
  14.      sukulènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) nav. mn., bot. rastline, ki imajo veliko tkiva, vsebujočega vodo: kaktusi, netresk in drugi sukulenti / listni, stebelni sukulenti ♪
  15.      sukulénta  -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. sukulent ♪
  16.      sukulénten  -tna -o prid. (ẹ̑) bot. ki ima veliko tkiva, vsebujočega vodo; mesnat: sukulentni listi / sukulentne rastline ♪
  17.      súkus  -a m (ȗ) 1. agr. iz rastlin pridobljen naravni sok kot surovina za izdelavo sadnih sokov, sirupov; matični sok: malinov sukus 2. knjiž. jedro, bistvo: sukus problema ♪
  18.      súlčar  -ja m (ȗ) ribič, ki lovi sulce: izkušen sulčar ♪
  19.      súlec  -lca m (ȗ) 1. velika sladkovodna roparska riba z velikim gobcem in črnimi pegami: gojiti, loviti sulce; gibčen, težek sulec 2. ekspr. prebrisan, drzen človek, zlasti moški: temu sulcu ni nihče kos / kot nagovor ti presneti sulec ♪
  20.      sulf...  prvi del zloženk, kem. nanašajoč se na organske spojine z žveplom: sulfamid, sulfanilamid ♪
  21.      sulfamíd  -a m (ȋ) farm. sulfonamid: zdraviti s sulfamidi ♪
  22.      sulfamíden  -dna -o prid. (ȋ) farm. sulfonamiden: sulfamidna tableta ♪
  23.      sulfát  -a m (ȃ) kem. sol žveplove kisline: uporaba sulfatov za belila, gnojila, škropiva / amonijev, bakrov, kalcijev sulfat ♪
  24.      sulfáten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sulfat: sulfatna raztopina ♦ teh. sulfatna celuloza celuloza, pridobljena tako, da se lignin odstrani z natrijevim hidroksidom in natrijevim sulfatom ♪
  25.      sulfíd  -a m (ȋ) kem. spojina žvepla s kakim elementom: bakrov, srebrov, svinčev sulfid; vodikov sulfid ♪

   29.408 29.433 29.458 29.483 29.508 29.533 29.558 29.583 29.608 29.633  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA