Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (29.133-29.157)


  1.      strníčna  -e ž (ȋ) nar. sestrična: obiskala je svojo strnično ♪
  2.      strnína  -e ž (í) nar. (bela) žita: sejati strnino ♪
  3.      strníščast  -a -o prid. (í) podoben strnišču: strniščast travnik / ekspr. podrgnil jo je s svojo trdo, strniščasto brado / ekspr. po obrazu je bil ves strniščast poraščen, neobrit ♪
  4.      strníšče  -a s (í) 1. njiva, na kateri je bilo požeto žito: preorati strnišče; kravo je pasel na strnišču / sejati repo po strnišču // po žetvi preostali del žitnih stebel: pleti, puliti strnišče; visoko požeto strnišče / ajdovo, ječmenovo, pšenično strnišče 2. ekspr. neobrita brada: z roko se je pogladil po strnišču / obraz, porasel s sivim strniščem ♪
  5.      strníščen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na strnišče: gnojiti, preorati strniščno njivo / strniščna paša paša na strnišču ♦ agr. strniščni posevek posevek, ki ga sejemo na strnišče; strniščna ajda, repa ♪
  6.      strníščnica  -e ž (ȋ) 1. agr. detelja, posejana v mlad posevek žita: strniščnica lepo uspeva 2. nav. mn., bot. lističaste gobe z obročkom na betu, ki rastejo po strniščih, gnojenih njivah, Strophariaceae: nabirati strniščnice / zelenkasta strniščnica ♪
  7.      strníški  -a -o prid. (ȋ) nar. strniščen: sejati strniško korenje ♪
  8.      strnítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od strniti: strnitev črede okrog pastirja / strnitev zemljišč / strnitev več zlogov v enega / idejna in organizacijska strnitev partije / strnitev dognanj, izsledkov ♪
  9.      strníti  in stŕniti -em, tudi stŕniti -em dov. (ȋ ŕ; ŕ) 1. narediti, da med posameznimi stvarmi ali njihovimi deli ni presledkov: telovadci so strnili vrsto; strniti zavese; čreda se je strnila; razmaknjene veje so se za njim spet strnile / obrvi so se mu strnile v izrazito črto ∙ vojaki so strnili obroč okoli mesta so ga popolnoma obkolili 2. narediti, da dva ali več delov, enot preide v celoto: strniti kmetijska zemljišča / strniti plamenčke v plamen; skupini sta se strnili v eno / strniti zloge v besedo; publ. uporniki so strnili sile so začeli delovati skupno // narediti, da postane kaj enotno, enovito: osvobodilni boj je strnil ljudske množice; idejno strniti partijo 3. narediti kaj jedrnato, zgoščeno: strniti dognanja, razlago / svojo izjavo je strnil v trditev; pogovor se je strnil v eno samo temo stŕnjen -a -o: strnjen gozd; strnjen potek dogodkov; strnjena skupina hiš; podati snov v strnjeni obliki; hoditi v strnjeni skupini; prisl.: strnjeno brati; drevje raste strnjeno skupaj; strnjeno nasajeno grmičje ♪
  10.      stŕnjati se  -am se nedov. (ŕ) knjiž., redko strnjevati se: delavstvo se strnja in organizira ♪
  11.      stŕnjenje  -a s (ŕ) strnitev: strnjenje sil ♪
  12.      stŕnjenka  -e ž (ŕ) gastr. močnata jed iz sadja, želatine, mleka, škroba in dodatkov: pripraviti strnjenko / zdrobova strnjenka ♪
  13.      stŕnjenost  -i ž (ŕ) lastnost, značilnost strnjenega: strnjenost gozda; strnjenost mestnega središča / narodnostna strnjenost; strnjenost vseh revolucionarnih sil / strnjenost kompozicije, pripovedi ♪
  14.      strnjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od strnjevati: strnjevanje kmetijskih površin / strnjevanje revolucionarnih sil ♪
  15.      strnjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da med posameznimi stvarmi ali njihovimi deli ni presledkov: strnjevati vrsto; čreda se je strnjevala okrog pastirja 2. delati, da dva ali več delov, enot preide v celoto: strnjevati manjše skupine v večje / strnjevati zloge v besede // delati, da postane kaj enotno, enovito: idejno strnjevati partijo ♪
  16.      strnljív  -a -o prid. (ȋ í) redko združljiv: to dvoje ni strnljivo ♪
  17.      stroboskóp  tudi stroboskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) teh. priprava, ki z utripajočo svetlobo omogoča merjenje frekvence vrtečih se ali nihajočih teles: s stroboskopom nadzirati vrtljaje motorja / meriti hitrost vrtenja s stroboskopom ♪
  18.      stroboskópski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na stroboskop: stroboskopski valj / stroboskopski posnetek / stroboskopska luč ◊ elektr. stroboskopski pojav navidezno spremenjena hitrost gibanja predmeta, če je osvetljen s primerno, periodično se spreminjajočo svetlobo ♪
  19.      strôček  -čka m (ō) manjšalnica od strok: stročki graha, fižola / stročki česna ♪
  20.      stróčiti se  -im se nedov. (ọ́ ọ̑) knjiž. delati stroke: grah se že stroči ♪
  21.      stróčje  -a s (ọ́) več strokov, stroki: trgati stročje s fižolovke; kuhati stročje v slani vodi / sušiti fižolovo stročje // luščine, zlasti mlade: fižol, grah v stročju ♪
  22.      stróčji  -a -e prid. (ọ́) navadno v zvezi stročji fižol (mlad) fižol v luščinah: kuhati, vlagati stročji fižol; kupiti pol kilograma stročjega fižola / stročji fižol v solati ♪
  23.      stróčnat  -a -o prid. (ọ̑) ki ima stroke: gojiti stročnate rastline / redko stročnati fižol stročji fižol ♪
  24.      stróčnica  -e ž (ọ̑) 1. nav. mn. rastlina s plodovi v strokih: gojiti stročnice; grah, fižol in druge stročnice 2. knjiž. stroku podobna priprava: napolniti cigaretno stročnico / stročnice nabojev tulci ◊ teh. vpenjalna stročnica del vpenjalne naprave v obliki cevi, ki je na enem koncu lijakasto odebeljena in navadno trikrat preklana ♪
  25.      strófa  -e ž (ọ̑) knjiž. enota pesmi iz dveh ali več verzov; kitica: pesem ima pet strof ♪

   29.008 29.033 29.058 29.083 29.108 29.133 29.158 29.183 29.208 29.233  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA