Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (2.876-2.900)
- četvéro štev. neskl. (ẹ̑) skupina štirih enot a) pri množinskih samostalnikih: četvero vilic, vrat b) pri drugih samostalnikih: četvero konj, mož // skupina štirih različnih enot: imel je četvero otrok, dva dečka in dve deklici / četvero vin štiri vrste vina; prisl.: voz, vprežen v četvero ♪
- četvero... prvi del zloženk nanašajoč se na število štiri: četverodelen, četveronožec / četverospev, četverovprežen ♪
- četverobòj -ôja m (ȍ ó) šport. tekmovanje štirih posameznikov ali moštev: plavalni četveroboj; četveroboj republik ♪
- četverodélen -lna -o prid. (ẹ̑) štiridelen: četverodelna omara ♦ bot. četverodelna plodnica ♪
- četveroglásen -sna -o prid. (ā) muz. komponiran za štiri glasove; štiriglasen: četveroglasna skladba / četveroglasno petje ♪
- četveroglásje -a s (ȃ) muz. glasbeni stavek za štiri glasove; štiriglasje: namesto enoglasnih melodij uvaja četveroglasje ♪
- četverokápnica -e ž (ȃ) arhit. streha s štirimi nagnjenimi ploskvami za odtok vode ♪
- četverokót -a m (ọ̄) 1. četverokotna ploskev: četverokoti njiv in travnikov 2. zastar. četverokotnik ♪
- četverokóten -tna -o prid. (ọ̑) ki ima štiri kote: četverokotna gredica, ploskev / skozi okno pada četverokotna svetloba ♪
- četverokótnik -a m (ọ̑) geom. lik, ki ima štiri kote: enakostranični, pravokotni, tangentni četverokotnik ♪
- četverokrák in četverokràk -áka -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima štiri krake: četverokraka zvezda ♪
- četverolíst -a -o prid. (ȋ ȋ) zastar. četverolisten ♪
- četverolísten -tna -o prid. (ȋ) ki ima štiri liste: četverolistni snopič ♦ bot. četverolistno cvetno odevalo ♪
- četveronóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima štiri noge: četveronoga divjačina, žival / njegov četveronogi prijatelj ♪
- četveronóžec -žca m (ọ̑) žival, ki ima štiri noge: urnega četveronožca ni zadel ♪
- četveronóžen -žna -o prid. (ọ̄) redko četveronog: četveronožne živali ♪
- četveroógeln -a -o [gǝl] prid. (ọ̑) štirioglat: četveroogeln stolp ♪
- četveroógelnik -a [gǝl] m (ọ̑) štirioglat predmet: kamnit četveroogelnik ♪
- četverooglàt -áta -o prid. (ȁ ā) štirioglat: četverooglata deščica ♪
- četveroréd -a m (ẹ̑) četverostop: razvrstiti se v četverored; korakati v četveroredih ♪
- četverorób -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima štiri robove: četverorob les, steber ♦ bot. četverorobo steblo ♪
- četveroróben -bna -o prid. (ọ̑) redko četverorob ♪
- četverorôčen in četveroróčen -čna -o prid. (ō; ọ̄) ki se izvaja s štirimi rokami; štiriročen: četveroročno igranje na klavir četverorôčno in četveroróčno prisl.: igrati skladbo četveroročno ♪
- četverospèv in četverospév -éva m (ȅ ẹ́; ẹ̑) muz. vokalna skladba za štiri glasove ♪
- četverostòp -ópa m (ȍ ọ̄) vrsta iz štirih vštric stoječih ali korakajočih oseb: prvi četverostop zavija desno; postaviti se, uvrstiti se v četverostope; korakati v četverostopih ♪
2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976