Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (2.851-2.875)



  1.      četrtníca  -e ž (í) nar. gorenjsko četrt mernika: četrtnica orehov, žita ◊ med. malarija z napadi na štiri dni; kvartana
  2.      četrtník  -a m (í) nekdaj predstojnik mestne četrti
  3.      četrtnják  -a m (á) nekdaj 1. prostorninska mera, navadno za žito, od 30 do 70 l: dva četrtnjaka pšenice 2. četrtzemljak
  4.      četrtodnévnica  -e ž (ẹ̑) med. malarija z napadi na štiri dni; kvartana
  5.      četrtolétnik  -a m (ẹ̑) redko dijak ali slušatelj četrtega letnika: bogoslovec četrtoletnik; četrtoletnik gimnazije
  6.      četrtošólec  -lca m (ọ̑) učenec četrtega razreda, zlasti na gimnaziji: četrtošolci in četrtošolke
  7.      četrtošólka  -e ž (ọ̑) učenka četrtega razreda, zlasti na gimnaziji: četrtošolka novomeške gimnazije
  8.      četŕtstoléten  -tna -o prid. (-ẹ̑) ki traja četrt stoletja: četrtstoletni razvoj
  9.      četŕtstolétje  -a s (-ẹ̑) doba, ki traja četrt stoletja: pred dobrim četrtstoletjem; minulo četrtstoletje
  10.      četŕttón  -a m (-ọ̑) muz. četrtina celega tona: komponiranje v četrttonih
  11.      četŕttónski  -a -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na četrtton: četrttonski sistem; četrttonska glasba / četrttonski klavir klavir, konstruiran s četrttonskimi intervalnimi razdaljami
  12.      četŕtúren  -rna -o prid. (-) ki traja četrt ure: četrturni odmor; priti s četrturno zamudo
  13.      četŕtzemlják  -a m (-á) jur., nekdaj lastnik četrtine grunta: sin četrtzemljaka
  14.      četúdi  vez. () čeprav: pridemo, četudi bo deževalo; otroka je bilo strah, četudi je bil svetel dan / vino je zdravo, četudi malo kislo
  15.      četvér  -i ž (ẹ̑) štirje konji, vpreženi v vozilo: voziti s četverjo / pripeljal se je v četver; zapreči v četver
  16.      četvér  -a -o štev. (ẹ̑) redko ki je štirih vrst: na gradbišču so četveri delavci: težaki, vozniki, zidarji in tesarji / to so štirje narodi s četverim kulturnim življenjem
  17.      četvérček  -čka m (ẹ̑) 1. nav. mn. vsak od štirih pri enem porodu rojenih otrok: rodila je četverčke 2. hiša s štirimi popolnoma ločenimi stanovanji: zidati dvojčke in četverčke
  18.      četvérec  in četvêrec -rca m (ẹ̑; ) 1. šport. tekmovalni čoln za štiri veslače: tekmovanje četvercev in osmercev; četverec s krmarjem 2. geom. telo, ki ga omejujejo štirje trikotniki; tetraeder
  19.      četvéren  -rna -o prid. (ẹ̑) štirikraten: zemlja je dala letos četveren sad // ki je iz štirih delov, enot: četverna nit / četverni pakt pakt med štirimi državami
  20.      četvérica  -e ž (ẹ̑) skupina štirih oseb: četverica vojakov / znana igralska četverica
  21.      četverína  -e ž (í) zastar. četverovprega
  22.      četvériti  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) razkosavati zaklano žival na četrti: na dvorišču so četverili zaklane prašiče in vole
  23.      četvérka  -e ž (ẹ̑) biblio. velikost grafičnega dela z višino od 25 do 35 cm; kvart: knjiga je izšla v četverki [4°] / četverka v dragoceni vezavi
  24.      četvérnica  -e ž (ẹ̑) nekdaj veriga, s katero se zapreže prednji par volov pri oranju s četverovprego
  25.      četvérnik  -a m (ẹ̑) nekdaj drog, ki se pri oranju z volmi pripne za jarem in plužne, navadno pri četverovpregi

   2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA