Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (28.383-28.407)



  1.      stepávati  -am nedov. () redko stepati: stepavati smeti z obleke / stepavati beljake; prim. iztepavati
  2.      stépen  -pna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na stepo: jahati divje stepne konje; stepna trava / stepni požar; stepni veter ♦ zool. stepni lunj lunj, ki živi v pustinjah vzhodne Evrope in srednje Azije, Circus macrurus
  3.      stépnik  -a m (ẹ̑) kdor živi v stepi: samoten stepnik
  4.      stépski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na stepo: stepski veter; visoka stepska trava; stepske živali; običaji stepskih ljudstev; stepsko podnebje / značilnosti stepske pokrajine ♦ zool. stepski svizec svizec, ki živi v vzhodnoevropskih stepah, Marmota bobak
  5.      stêpsti  stêpem dov., stépel stêpla (é) 1. z udarjanjem odstraniti s česa: stepsti prah z obleke; stepsti si sneg s čevljev 2. z udarjanjem, mešanjem povzročiti, da se delci kake snovi enakomerno porazdelijo: stepsti beljake, smetano; stepsti zmes nad soparo; stepsti testo s kuhalnico / stepsti sneg 3. redko pretepsti: če nas boš izdal, te bomo stepli stêpsti se dati udarce drug drugemu: fantje so se stepli; stepli so se s sosedovimi otroki; hudo, ekspr. pošteno se stepsti; ekspr. stepsti se za prazen nič ● ekspr. za takega delavca bi se vsi stepli bi si zelo prizadevali, da bi ga (pri)dobili; star. veliko ljudi se je steplo skupaj zbralo stepèn -êna -o: stepena smetana; stepena jajca; stepeno testo; prim. iztepsti
  6.      steptáti  -ám [tudi tǝp] dov.) 1. s teptanjem narediti kaj trdo, sprijeto: steptati sneg, zemljo // s teptanjem narediti, urediti: steptati pot; steptati smučišče 2. s teptanjem poškodovati ali uničiti: steptati travo / steptati črva / ekspr. v jezi ga je hotel steptati ∙ ekspr. steptati koga v prah uničiti ga, onemogočiti ga steptán -a -o: steptan sneg; hiša iz steptane ilovice; steptano smučišče
  7.      stereo...  ali stêreo... prvi del zloženk () nanašajoč se na navidezno prostorsko dojemanje, gledanje: stereofonija, stereofotografija, stereoskop / stereoposnetek in stereo posnetek
  8.      stereofoníja  -e ž () elektr. snemanje ali predvajanje zvoka, ki omogoča prostorsko dojemanje: uporaba stereofonije
  9.      stereofónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na stereofonijo: stereofonsko predvajanje glasbe / stereofonska glasba / stereofonski gramofon, magnetofon; stereofonski radijski sprejemnik; stereofonski studio, trak; stereofonska plošča
  10.      stêreofotografíja  -e ž (-) fot. dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem stereoskopskih posnetkov: razvoj stereofotografije
  11.      stêreofotogrametríja  -e ž (-) geod. fotografiranje zemeljskega površja s stereoskopskim fotografskim aparatom za izdelovanje zemljevidov: ukvarjati se s stereofotogrametrijo
  12.      stereográfski  -a -o prid. () geogr., navadno v zvezi stereografska projekcija kartografska projekcija, pri kateri se oddaljenosti med vzporedniki proti robu projekcije večajo, ekvator in srednji poldnevnik pa sta ravna in se pravokotno sekata
  13.      stêreogramofón  -a m (-ọ̑) stereofonski gramofon: kupiti stereogramofon
  14.      stêreokámera  -e ž (-) fot. stereoskopski fotografski aparat: fotografirati s stereokamero
  15.      stêreokemíja  -e ž (-) kem. nauk o prostorski razporeditvi atomov v molekuli
  16.      stêreomagnetofón  -a m (-ọ̑) stereofonski magnetofon: predvajati glasbo s stereomagnetofonom
  17.      stereométričen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na stereometrijo: stereometrične metode / stereometrična konstrukcija, ponazoritev
  18.      stereometríja  -e ž () geom. geometrija, ki se ukvarja s prostorskimi tvorbami, prostorska geometrija: ukvarjati se s stereometrijo
  19.      stêreoplôšča  in stêreo plôšča -e ž (-ó) stereofonska plošča: kupuje samo stereoplošče
  20.      stêreoposnétek  in stêreo posnétek -tka m (-ẹ̑) fot. stereoskopski posnetek: stereoposnetek luninega površja
  21.      stereoskóp  tudi stereoskòp -ópa m (ọ̑; ọ́) fot. optična priprava za gledanje stereoskopskih slik: gledati skozi stereoskop
  22.      stereoskópski  -a -o prid. (ọ̑) fot. ki daje, ustvarja prostorski videz stvari: stereoskopski posnetki / stereoskopski fotografski aparat fotografski aparat z dvema vzporednima lečama v taki razdalji, kot je med očmi
  23.      stêreosprejèm  in stêreo sprejèm -éma m (- -ẹ́) stereofonski sprejem: stereosprejem koncerta
  24.      stêreostúdio  -a m (-ú) stereofonski studio: oddajo so snemali v stereostudiu
  25.      stereotíp  -a m () knjiž. ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec: to so z izkušnjami pridobljeni stereotipi; njegovo življenje je polno stereotipov / pisateljevi junaki v tem romanu so stereotipi neoriginalne, ponavljajoče se osebe; razprava o stereotipih v novinarskem jeziku v določenih okoliščinah ponavljajočih se izrazih, frazah / govoriti v stereotipih ◊ tisk. ulita plošča, narejena po matrici, navadno svinčena, odlitek

   28.258 28.283 28.308 28.333 28.358 28.383 28.408 28.433 28.458 28.483  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA