Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (28.258-28.282)


  1.      stèbrski  -a -o [tǝb] prid. (ǝ̄) nanašajoč se na steber 1: stebrsko okrasje / stebrska dvorana ♪
  2.      stečáj  -a m (ȃ) stanje podjetja, ko to dalj časa ne more izpolnjevati prevzetih ali sprejetih obveznosti: priti v stečaj; biti v stečaju // jur. sodni postopek, v katerem se ugotavljajo obveznosti upnikov do dolžnikov in možnosti za poravnavo: napovedati, uvesti stečaj ♪
  3.      stečájen  -jna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stečaj: stečajni rok / stečajni dolžnik; stečajni postopek sodni postopek, v katerem se ugotavlja stanje premoženja stečajnega dolžnika; stečajno premoženje premoženje stečajnega dolžnika ♪
  4.      stečájnik  -a m (ȃ) jur. stečajni dolžnik ♪
  5.      stéček  -čka m (ẹ̑) v Bosni in Hercegovini kamnit srednjeveški nagrobnik v obliki plošče, obeliska, sarkofaga: napisi na stečkih / bogomilski stečki ♪
  6.      stêči 1 stêčem dov., stêci stecíte; stékel stêkla (é) 1. začeti teči: ozrl se je okrog sebe, potem pa stekel; steci, pa ga boš dohitel 2. v teku iti, oditi: otrok steče k materi; zajec steče čez travnik; steči v gozd, po cesti, stopnicah; steči za ubežnikom; hitro steči domov; steči komu naproti; pes je kot puščica stekel po sledi // ekspr. hitro iti, oditi: ko je pospravila, je stekla v trgovino 3. tekoč iti: tekočina, ki odteče iz prve posode, steče po cevi v drugo; površinska voda steče skozi prepustne plasti in se nabira nad neprepustnimi 4. začeti delovati: motor, stroj steče / publ. ob prazniku je stekla nova hidrocentrala je začela obratovati 5. z glagolskim samostalnikom izraža začetek (uspešnega) dejanja, dogajanja: akcija je po nekaj dneh stekla; gradnja je končno stekla; vse je steklo kot po maslu, kot namazano / promet po novi cesti je stekel 6. zastar. doseči, pridobiti: steči premoženje / stekel (si) je velike zasluge ● knjiž. beseda je stekla o gospodarstvu začeli so govoriti o gospodarstvu; star. od udarca mu je stekla buška se mu je naredila; publ. kamere za novi film so že stekle začeli so ga snemati; pogovor ni mogel steči niso se mogli začeti (sproščeno) pogovarjati; publ. stvar je stekla se je začela reševati, obravnavati; ekspr. še precej vode bo steklo, preden se bo to uresničilo minilo bo precej časa; knjiž. zibelka mu je stekla v tej hiši rodil se je; takrat je v teh krajih stekla železnica bila zgrajena; ekspr. vse je steklo po njegovem grlu zapravil s pijačo, zapil stêči se 1. knjiž. tekoč priti skupaj: potoki se stečejo v reko / precej vode se je steklo nateklo 2. navadno v zvezi z denar zbrati se kje v večji količini iz različnih virov: sredstva so se stekla v republiški sklad / ves dobiček se je stekel v njegovo blagajno je dobil on ● star. ljudje so se stekli od vseh strani so prišli; prim. izteči ♪
  7.      stêči 2 stêčem dov., stêci stecíte; stékel stêkla (é) redko dobiti steklino: ogrizeni pes je po določenem času stekel; prim. stekel ♪
  8.      stéčina  tudi stečína -e ž (ẹ́; í) lov. pot, steza, po kateri hodi divjad: gozd je preprežen s stečinami; gamsja stečina; stečine srnjadi, zajcev ♪
  9.      stečíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer se kaj steka: tu je stečišče vode z obeh bregov / stečišče rek / stečišče cest, ulic; mesto stoji na stečišču dveh dolin / knjiž. to mesto je bilo stečišče mednarodnih vohunov zbirališče ♪
  10.      stečkáti  -ám dov. (á ȃ) nar. zmečkati: stečkati krompir; tako je bil jezen nanj, da bi ga stečkal ♪
  11.      stéga  -e ž (ẹ́) gozd. orodje za merjenje debeline lesa; gozdarske klešče: meriti debla s stego ♪
  12.      stêgence  -a [gǝn] s (ē) manjšalnica od stegno: opazovala je otrokova stegenca ♪
  13.      stêgenski  -a -o [gǝn] prid. (ē) nanašajoč se na stegno: stegenska poškodba ♦ anat. stegenska arterija; stegenska kost stegnenica ♪
  14.      stegnà  -gèn in stègna -gen [tǝg] s mn. (ȁ ǝ̏; ǝ̏) nar. pot, steza, po kateri hodi živina na pašo: po stegnih je v mraku neopazno prišel domov ♪
  15.      stegnè  -gèn in stègne -gen [tǝg] ž mn. (ȅ ǝ̏; ǝ̄ ǝ̏) nar. pot, steza, po kateri hodi živina na pašo: po ozkih stegnah je prišel do studenca ♪
  16.      stegneníca  -e ž (í) anat. kost v stegnu: zlomiti si stegnenico; glavica stegnenice ♪
  17.      stegneníčen  -čna -o (ȋ) pridevnik od stegnenica: stegnenično mišičevje ♪
  18.      stégnjen  -a -o prid. (ẹ́) v zvezah: agr. stegnjeni kozolec kozolec, ki ima okna v eni vrsti; geogr. stegnjeni dom dom, pri katerem so gospodarska poslopja prizidana k hiši v isti smeri; prim. iztegniti ♪
  19.      stégnjenec  -nca m (ẹ́) agr. stegnjeni kozolec ♪
  20.      stêgno  -a s, mn. stil. stégna (é) noga nad kolenom: smejal se je in se z rokami tolkel po stegnih / obirati puranje, zajčje stegno; prekajeno svinjsko stegno ◊ etn., kot grožnja otrokom ubogaj, drugače te bo odneslo krvavo stegno; zool. stegno najmočnejši, največji del okončine žuželk ♪
  21.      stegovati  ipd. gl. iztegovati ipd. ♪
  22.      stegozáver  -vra m (á) pal. izumrli plazilec z izstopajočimi, trioglatimi koščenimi ploščami po hrbtu: okostje stegozavra ♪
  23.      stehnizírati  -am dov. (ȋ) usmeriti k pretiranemu uporabljanju, vrednotenju tehničnih dosežkov, pripomočkov: stehnizirati ljudi; družba se je stehnizirala / stehnizirati življenje stehnizíran -a -o: sodobni svet je stehniziran; stehnizirana družba; vse je stehnizirano ♪
  24.      stéhtati  -am dov. (ẹ̑) ugotoviti, določiti težo s tehtnico: prodajalka je stehtala jabolka; stehtati krompir, meso; natančno stehtati; vsak dan se stehta / stehtati na kuhinjski tehtnici; pren. stehtati pravico stéhtan -a -o: stehtano blago ♪
  25.      stèk  stéka m (ȅ ẹ́) glagolnik od steči ali stekati: stek vode v kanal / kraj ob steku rek / stek ljudi v mesto ● knjiž. nepričakovan stek dogodkov, okoliščin splet, sovpad ◊ avt. stek koles medsebojno približevanje sprednjega dela koles; jur. stek kaznivih dejanj več kaznivih dejanj istega storilca, ki se sodijo ali naj bi se sodila hkrati; stek pristojnosti, tožb ♪

   28.133 28.158 28.183 28.208 28.233 28.258 28.283 28.308 28.333 28.358  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA