Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (27.458-27.482)



  1.      spreprôstiti  -im dov.) knjiž. narediti kaj (bolj) preprosto: pisatelj je v poznejših delih spreprostil izraz
  2.      spreprôščati  -am nedov. (ó) knjiž. delati kaj (bolj) preprosto: teh pojmov ne kaže spreproščati
  3.      sprêsti  sprêdem in sprésti sprédem dov., stil. sprèl sprêla in spréla (é; ẹ́) 1. z orodjem ali strojem izoblikovati predivo v nit: spresti svilo, volno; predice so že vse spredle; spresti in stkati doma / spresti nit 2. narediti iz pajčevine: pajek sprede mrežo 3. ekspr. izdelati, narediti: spresti načrt / po vsem mestu spresti vohunsko mrežo ● ekspr. to je spredel v svoji glavi si je izmislil; ekspr. okoli dogodka so se spredle čudne zgodbe nastale spredèn -êna -o in spréden -a -o: čez noč spredena pajčevina; lepo spredena volna; prim. izpresti
  4.      spréšati  -am dov. (ẹ́) pog. narediti, da na predmet, snov po vsej površini deluje sila, da se izloči tekočina; stisniti: sprešati grozdje // z delovanjem sile na vso površino narediti, da kaj dobi določeno obliko: sprešati kose kovine ● pog., ekspr. v avtobusu bi ga skoraj sprešali so ga v gneči zelo stiskali spréšan -a -o: grozdje je že sprešano; prim. izprešati
  5.      spréten  -tna -o prid., sprétnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. sposoben opraviti delo, nalogo z lahkoto, brez spodrsljajev: natančen in spreten delavec; za to delo je spreten; sprva je bil še neroden, sčasoma pa je postal spretnejši / spretni prsti; imeti spretno roko / spretni gibi, zamahi 2. sposoben z iznajdljivostjo, premišljenostjo doseči kaj: spreten diplomat, organizator sprétno prisl.: spretno delati, govoriti
  6.      spréti 1 -èm dov., spŕl (ẹ́ ) povzročiti, da se medsebojno izrazi nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro: že sta se pobotala, pa so ju spet sprli; spreti prijatelje; spreti koga s sosedom spréti se 1. medsebojno izraziti nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro: prijatelja sta se sprla; spreti se zaradi dediščine; spreti se s sosedom 2. ekspr., v zvezi s s, z storiti kaj v nasprotju s tem, kar izraža dopolnilo: spreti se s predpisi, zakoni / spreti se s pametjo ∙ ekspr. spreti se z (belim) kruhom zavrniti donosen položaj, službo spŕt -a -o: sprti sosedje; to sklepanje je sprto z logiko
  7.      spréti 2 -èm dov., spŕl (ẹ́ ) tisk. povečati ali zmanjšati presledke med besedami, vrsticami zaradi prilagoditve dolžini ali višini formata stavka
  8.      sprétnež  -a m (ẹ̑) ekspr. spreten človek: fant je v tem pravi spretnež
  9.      spretnják  -a m (á) knjiž., redko spreten človek: gibi spretnjaka / ta spretnjak se zna uveljaviti
  10.      spretnjákar  -ja m () ekspr. spreten človek: on je velik spretnjakar / cirkuški spretnjakarji
  11.      spretnjákovič  -a m (á) slabš. spreten človek: ta spretnjakovič se je znal izogniti vsem nastavljenim pastem
  12.      spretnjáštvo  -a s () knjiž. spretno, iznajdljivo ravnanje: uveljaviti se s svojim spretnjaštvom
  13.      sprétnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost spretnega človeka: občudovati delavčevo spretnost; spretnost pri delu / za to delo je potrebna velika ročna spretnost; spretnost v vezenju / spretnost pri občevanju z ljudmi / vsako delo opravi z veliko spretnostjo zelo spretno // dejavnost, ki zahteva tako lastnost: prekosil ga je v marsikateri spretnosti / pletenje, kvačkanje in druge ročne spretnosti
  14.      sprétnosten  -tna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na spretnost: spretnostne zahteve / spretnostna igra; spretnostne naloge, vaje ♦ šport. spretnostna vožnja vožnja s kolesom, motornim vozilom, ki zaradi umetnih ovir zahteva veliko spretnosti
  15.      spreuméti  -úmem stil. -uméjem dov., tudi spreúmel; spreúmljen tudi spreumét (ẹ́ , ẹ̑) star. razumeti, dojeti: ne more spreumeti, da je to res; strmel je, kakor bi ničesar ne spreumel spreuméti se spoznati, spomniti se: prisluhnila je pogovoru in se hitro spreumela, zakaj gre // razumeti se, spoznati se: na kmečko delo se najbolj spreume; ti se ne spreumeš na take stvari
  16.      sprevájati  -am nedov. (ā) knjiž. voditi sem in tja: sprevajati konja po dvorišču / koklja sprevaja piščance / sprevajati dekle spremljati jo, sprehajati se z njo; sprevajati se po glavni ulici sprehajati se, hoditi
  17.      sprevážati  -am nedov. () zastar. voditi na sprehod: sprevažati psa po parku sprevážati se voziti se: sprevažati se s kolesljem
  18.      sprevedríti  -ím dov., sprevédril; sprevedrèn ( í) knjiž. razvedriti: potovanje ga sprevedri sprevedríti se zvedriti se: vreme se je sprevedrilo; brezoseb. počakaj, da se sprevedri
  19.      sprevézati  in sprevezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) nar. vzhodno prevezati: sprevezala mu je rane sprevézan -a -o: lasje, sprevezani z ruto
  20.      sprevíd  -a m () knjiž. spoznanje, dojetje: sprevid celotne problematike / analiza pomaga do jasnega sprevida ∙ knjiž. storiti kaj po lastnem sprevidu preudarku
  21.      sprevídenje  -a s () glagolnik od sprevideti: sprevidenje problema
  22.      sprevídeti  -im tudi izprevídeti -im dov.) spoznati, dojeti: sprevideti napako, potrebo; sprevidel je, da ni prav storil; sprevidel je, kako malo ve
  23.      sprevidévati  -am tudi izprevidévati -am nedov. (ẹ́) spoznavati, dojemati: sprevidevati potrebo po izobrazbi; počasi sprevideva, da bi bilo bolje ostati
  24.      sprevidévnost  -i ž (ẹ́) knjiž. razsodnost, pamet: ta človek nima prave sprevidevnosti; pomanjkanje sprevidevnosti
  25.      sprevídnost  tudi izprevídnost -i ž (í) star. preudarnost, razsodnost: njegova odlika je sprevidnost / politična sprevidnost

   27.333 27.358 27.383 27.408 27.433 27.458 27.483 27.508 27.533 27.558  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA