Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (27.058-27.082)



  1.      spodvihávati  -am nedov. () spodvihovati: spodvihavati rob krila
  2.      spodvíhek  -hka m () del prevleke za blazine, ki se zaviha, zapogne: prevleke so brez gumbov, imajo pa visok spodvihek
  3.      spodvíhniti  -em dov.) z zavihom spraviti pod kaj: spodvihniti rjuho pod žimnico / spodvihniti ustnico
  4.      spodvihováti  -újem nedov.) večkrat spodvihati: ves čas je spodvihovala ustnice; spodvihovati si brke
  5.      spodvíti  -víjem dov. (í) z zvijanjem spraviti pod kaj: spodviti podlogo, rob; spodviti rjuho pod žimnico / spodviti odejo / pes spodvije rep; spodviti noge / spodvil je spodnjo ustnico spodvít -a -o: mačka s spodvitim repom; sedeti na spodvitih nogah
  6.      spodvráčati se  -am se nedov.) pri hoji upogibajoč se spodaj obračati se na stran: peta se ji spodvrača / v čevljih z visokimi petami se ji spodvračajo noge
  7.      spodžagati  gl. izpodžagati
  8.      spodžgáti  -žgèm dov., spodžgál (á ) knjiž., ekspr. 1. spodbuditi, navdušiti: članek ga je zelo spodžgal; spodžgati koga k delu / spodžgali so ga zoper očeta nahujskali, naščuvali 2. povzročiti, vzbuditi: želja po maščevanju mu je spodžgala pogum
  9.      spodžígati  -am nedov. ( ) knjiž., ekspr. 1. spodbujati, navduševati: njegove besede so jih spodžigale 2. povzročati, vzbujati: sovraštvo spodžiga zločine
  10.      spodžreti  ipd. gl. izpodžreti ipd.
  11.      spoetizírati  -am dov. () knjiž. olepšati, idealizirati: spoetizirati življenje spoetizíran -a -o: spoetizirane osebe v romanu
  12.      spoglèd  -éda m ( ẹ́) glagolnik od spogledati se: opazili so njun spogled
  13.      spoglédati se  -am se dov., spogléj se in spoglèj se spogléjte se, stil. spoglédi se spoglédite se (ẹ́ ẹ̑) pogledati drug drugega, navadno z določenim namenom: domači se samo spogledajo in molčijo; spogledati se s prijateljem; pomenljivo, začudeno se spogledati; v zadregi se spogledati ● ekspr. spogledati se z resnico sprejeti, priznati jo tako, kot je
  14.      spogledávati se  -am se nedov. () spogledovati se: ljudje so se spogledavali
  15.      spogledljáj  -a m () ekspr. spogled: ni ji ušel njun spogledljaj
  16.      spogledljív  -a -o prid. ( í) ki izraža naklonjenost, simpatijo do osebe drugega spola, navadno z opaznim pogledovanjem, vedenjem: bila je ljubezniva, ne pa spogledljiva; spogledljivo dekle / spogledljiv pogled, smehljaj; spogledljivo vedenje // ekspr. nenavaden, opazen: ima spogledljivo pričesko / spogledljiva toaletna mizica spogledljívo prisl.: spogledljivo pogledovati
  17.      spogledljívec  -vca m () ekspr. spogledljiv človek: on je velik spogledljivec
  18.      spogledljívka  -e ž () ekspr. spogledljiva ženska: to je prava, velika spogledljivka; vede se kot kaka spogledljivka
  19.      spogledljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost spogledljivega človeka: moti ga njena spogledljivost; ženska spogledljivost / ekspr. v njegovih pesmih ni nobene spogledljivosti nepristnosti, narejenosti
  20.      spogledovánje  -a s () glagolnik od spogledovati se: po njihovem spogledovanju je sklepal, da nekaj ni v redu / ni se zmenil za njeno spogledovanje s fanti / ta slog ni prenesel nobenega spogledovanja z realizmom
  21.      spogledováti se  -újem se nedov.) 1. večkrat pogledati drug drugega, navadno z določenim namenom: mož in žena se spogledujeta; pomenljivo se spogledovati s kom 2. izražati naklonjenost, simpatijo do osebe drugega spola, navadno z opaznim pogledovanjem, vedenjem: mladi ljudje se radi spogledujejo / pogosto se spogleduje z dekleti / igralec se je spogledoval z občinstvom // ekspr., v zvezi s s, z izražati naklonjenost, simpatijo do česa sploh: spogledovati se z levičarji; spogledovati se z naprednimi nazori / spogledovati se z mislijo na uspeh
  22.      spogníti  spógnem tudi spôgnem dov. ( ọ́, ó) star. upogniti: spogniti vejo / spogniti pismo prepogniti spogníti se pripogniti se: spogniti se k tlom
  23.      spòj  spôja m ( ó) 1. glagolnik od spojiti: spoj cevi, električnih vodnikov / vogelni spoj; spoj s čepi, z vijaki, žeblji / molekula je spoj dveh ali več atomov / umetnost mu pomeni spoj resničnosti in domišljije 2. mesto, kjer je kaj spojeno, povezano: okrepiti spoje s kovinskimi trikotniki; pregledati spoje / lepljeni spoj 3. kar kaj spaja, povezuje: izdelovati spoje in vezi; deske so zvezane z lesenimi spoji ◊ teh. skladovni spoj pri katerem sta kosa pločevine položena drug na drugega; spajkani, varjeni spoj; spoj na lastovičji rep pri katerem ima vezni element trapezast prerez
  24.      spojati se  gl. izpojati se
  25.      spójek  -jka m (ọ̑) biol. celica, ki nastane po združitvi dveh spolnih celic

   26.933 26.958 26.983 27.008 27.033 27.058 27.083 27.108 27.133 27.158  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA