Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (26.758-26.782)



  1.      speljávanje  -a s () glagolnik od speljavati: speljavanje avtomobila; speljavanje v klanec / speljavanje vode v potok
  2.      speljávati  -am nedov. () 1. delati, povzročati, da se vozilo začne premikati: speljavati avtomobil, voz 2. nar. voziti: speljavati gnoj na njivo 3. delati, da kaj prehaja z določenega mesta drugam: speljavati vodo s travnika v potok ∙ ekspr. speljavati vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist; ekspr. speljavati pogovor drugam usmerjati, obračati 4. nav. ekspr. s prepričevanjem povzročati pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: speljaval ga je, naj se upre / vse ga je začelo speljavati v to, kar je bilo zanj pogubno speljávati se nav. ekspr. drseti: sneg se speljava s hriba; prim. izpeljavati
  3.      speljevánje  -a s () glagolnik od speljevati: speljevanje lokomotive; naglo speljevanje in zaustavljanje / speljevanje deklet
  4.      speljeváti  -újem nedov.) 1. delati, povzročati, da se vozilo začne premikati: speljevati avtomobil, voz; počasi, previdno speljevati; speljevati in ustavljati // nepreh. začenjati se premikati: avtobusi v snežni brozgi težko speljujejo; lokomotiva že speljuje (s postaje) 2. nar. voziti: speljevati gnoj na njivo 3. delati, da kaj prehaja z določenega mesta drugam: speljevati vodo s travnika; speljevati vodo v kanal ∙ ekspr. speljevati vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist 4. nav. ekspr. s prepričevanjem povzročati pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: speljevali so ga, naj se jim pridruži / speljevati sošolce na slaba pota 5. ekspr., z dajalnikom navadno s prevaro skušati doseči, da kdo dobi, kar je kdo drug imel ali mislil, da bo imel: speljevati komu pomočnike / vsi vedo, da ji speljuje moža / speljevala ga je s pogledi zapeljevala; prim. izpeljevati
  5.      spénec  tudi spênec -nca m (ẹ̄; é) obrt. priprava za zapenjanje oblačil, sestavljena iz kaveljčka in zanke: s spencem zapeto krilo; spenec in pritiskač
  6.      spéniti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) povzročiti nastanek pen na tekočini: motorni čoln je spenil vodo spéniti se 1. postati penast: juha, voda se speni; maslo se pri segrevanju speni; maso je treba tako dolgo mešati, da se speni 2. postati slinast okrog ust, zlasti zaradi jeze, bolezni: bolnik se je spenil; speniti se od jeze / konji so se spenili spénjen -a -o: spenjen konj; izdelek iz spenjene gume penaste gume; spenjeno pivo
  7.      spenjáč  -a m (á) priprava za spenjanje listov: kupiti nov spenjač; luknjač in spenjač
  8.      spenjáča  -e ž (á) žel. priprava za spenjanje tirniških vozil: odpeti, priviti spenjačo; odbijači in spenjače
  9.      spenjálen  -lna -o prid. () ki je za spenjanje: spenjalni stroj; spenjalna priprava / pritrditi opaž s spenjalnimi žeblji
  10.      spénjanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od spenjati, združevati: spenjanje ukrojenih delov oblačila; spenjanje tiskarskih pol / kavelj za spenjanje železniških vozil / stroj za spenjanje ♦ obrt. sukanec za spenjanje
  11.      spénjati 1 -am nedov. (ẹ̑) s kakim predmetom, pripravo delati, da je kaj skupaj, združeno: spenjati ukrojene dele oblačila; spenjati papir, tiskarske pole; spenjati hlode s penjami; spenjati z iglo, s kavljem, sponko / spenjati lase v čop / zlata verižica mu je spenjala telovnik
  12.      spénjati 2 -am nedov. (ẹ̑) knjiž. dvigati, iztegovati: spenjati roke proti balkonu / spenjati glavo kvišku spénjati se vzpenjati se, dvigati se: planinci so se spenjali po pobočju / spenjati se po lestvi, stopnicah / konj hrza in se spenja / spenjati se na prste / bršljan se spenja po drevesu / dim se spenja proti stropu; ptica se spenja pod nebo / ekspr. pobočje se strmo spenja / ekspr. nad pokrajino se spenja modro nebo spenjajóč -a -e: spenjajoč se na hrib, se je utrudil; spenjajoči se konji
  13.      spenjávka  -e ž () rastlina, ki se pri rasti oprijema opore: na dvorišču rastejo spenjavke / sobne spenjavke / vrtnice spenjavke
  14.      spénjenost  -i ž (ẹ̑) značilnost spenjenega: spenjenost morja, vode
  15.      spentljáti  -ám dov.) ekspr. zavozlati: komaj je odvozlala trak, ki ga je spentljala / prosil jo je, naj mu spentlja kravato zaveže spentljáti se slabš. 1. začeti se družiti, sodelovati z moralno negativno osebo: spentljati se z anarhisti 2. ljubezensko, spolno se združiti, povezati: spentljal se je s prijateljevo ženo
  16.      speréti  -ím dov. (ẹ́ í) star. sprhneti, strohneti: štor speri; vse je segnilo ali sperelo
  17.      spêrma  -e ž () biol. izloček moških spolnih organov, ki vsebuje semenčice, seme: sperma in jajčeca
  18.      spermálen  -lna -o prid. () bot., navadno v zvezi spermalna celica vsaka od dveh spolnih celic, od katerih se ena spoji z jajčecem, druga pa z jedrom zarodkovega mešička
  19.      spermatozoíd  -a m () bot. moška spolna celica nižjih rastlin: bički spermatozoida; gibanje spermatozoidov
  20.      spermatozój  in spêrmatozoj -a m (ọ̑; ) biol. semenčica: gibanje spermatozojev
  21.      spêrmij  -a m (é) biol. moška spolna celica: oploditev jajčeca s spermijem
  22.      spésniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. vzeti, ukrasti: fant mu je spesnil denar; spesniti zavojček s police ● nar. večkrat spesne kako robato nehote reče, pove spésniti se 1. izmuzniti se, izmakniti se: snop se je spesnil z voza / sreča se mu je spesnila iz rok 2. brezoseb. zdrsniti, spodrsniti: na mokri skali se mu je spesnilo
  23.      spésniti  -im dov. (ẹ̑) napisati pesem: v teh letih ni veliko spesnil / spesniti odo, sonet / spesniti verze za nagrobni spomenik
  24.      spestíti  -ím dov., spéstil ( í) 1. star. natepsti, pretepsti, zlasti s pestmi: tako so ga spestili, da je obležal; spestila sta se za dekle 2. zastar., v zvezi spestiti roke stisniti roke v pest: spestil je roke in zaškripal z zobmi
  25.      spéstovanček  in spestovánček -čka m (ẹ́; á) ekspr., redko 1. (majhen) otrok: matere s spestovančki 2. ljubljenec, razvajenec: pozna se mu, da je mamin spestovanček

   26.633 26.658 26.683 26.708 26.733 26.758 26.783 26.808 26.833 26.858  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA