Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (26.558-26.582)



  1.      sovrážnica  -e ž () 1. ženska, ki ima, kaže do koga zelo nenaklonjen čustveni odnos, navadno združen z željo škodovati mu: soseda je njena sovražnica; srečati sovražnico; ekspr. smrtna, velika sovražnica / ti dve živali sta si sovražnici / omenjena država je njihova sovražnica 2. s prilastkom ženska, ki je usmerjena, deluje proti koristim česa: s svojim izdajstvom je postala sovražnica domovine // ženska, ki čuti odpor, veliko nenaklonjenost do česa: sovražnica mačk 3. ekspr., s prilastkom kar ovira, preprečuje zlasti kaj pozitivnega: samozadovoljnost je sovražnica napredka; odpraviti nedelavnost, največjo sovražnico uspešnosti 4. ekspr., s prilastkom kar povzroča velike težave, škodo: lakota je bila njihova največja sovražnica / vlaga je sovražnica železa
  2.      sovrážnik  -a m () 1. kdor ima, kaže do koga zelo nenaklonjen čustveni odnos, navadno združen z željo škodovati mu: ta človek je njegov sovražnik; nimam sovražnikov; ekspr. smrtni, zagrizen sovražnik; prijatelj in sovražnik / pes in mačka sta si sovražnika / osebni, politični sovražnik 2. s prilastkom kdor je usmerjen, deluje proti koristim česa: biti sovražnik domovine, revolucije / ta država je naš sovražnik; star. avstrijske dežele je spet ogrožal dedni sovražnik — Turek / sovražnik napredka, svobode / notranji, zunanji sovražniki države; ekspr. boj proti razrednemu sovražniku proti sovražnikom delavskega razreda // kdor čuti odpor, veliko nenaklonjenost do česa: biti sovražnik nasilja; sovražnik omahljivosti in popustljivosti / je sovražnik žensk 3. nasprotna stran v oboroženem spopadu, vojni: sovražnik je vdrl v državo; ne vdati se sovražniku; napasti, premagati sovražnika; spopad s sovražnikom / publ. potopiti, sestreliti sovražnika sovražno ladjo, letalo / kot povelje sovražnik s čela, za — boj // pripadnik te strani: pet sovražnikov je bilo ubitih, drugi so se umaknili 4. ekspr., s prilastkom kar ovira, preprečuje zlasti kaj pozitivnega: tako malomaren odnos je sovražnik uspeha 5. ekspr., s prilastkom kar povzroča velike težave, škodo: ta bolezen je še vedno naš največji sovražnik; potresi, suša in drugi sovražniki človeštva / dvom je sovražnik pravega veselja ● ekspr. tega ne privoščim niti največjemu sovražniku nikomur; evfem. on ni sovražnik alkohola rad pije alkoholne pijače
  3.      sovrážnikov  -a -o prid. () nanašajoč se na sovražnika: uganiti sovražnikov namen / sovražnikovi vojaki; sovražnikova letala ♦ voj. sovražnikova predhodnica
  4.      sovrážniški  -a -o prid. () knjiž. sovražen: sovražniški pogled ujetnika / sovražniški poveljnik poveljnik sovražnikov
  5.      sovrážnost  -i ž (ā) 1. sovražen odnos, sovražno čustvo: kazati sovražnost v besedah in dejanjih; sovražnost do tujca / nenavadna sovražnost do življenja 2. mn., publ. vojaške operacije, oboroženi spopadi: ustaviti, začeti sovražnosti; sporazum o prekinitvi sovražnosti med državama / izbruh sovražnosti nenadna sprememba prikritega nasprotovanja v odkrit spopad
  6.      sovrin  gl. sovereign
  7.      sòvŕsten  -tna -o prid. (-) zastar. istovrsten: sovrstni pojmi
  8.      sòvrstníca  -e ž (-í) knjiž. vrstnica: bili sta sovrstnici; stari teti so prikrivali smrt njenih sovrstnic / ta kobila je bila najlepša med sovrstnicami
  9.      sòvrstník  -a m (-í) knjiž. vrstnik: družiti se s sovrstniki; zaostajati v razvoju za sovrstniki; želi si družbe sovrstnikov / štiriletni konj je premagal vse sovrstnike
  10.      sovŕšen  -šna -o prid. () geom., v zvezi sovršna kota kota s skupnim vrhom, katerih kraki, ležeči na dveh premicah, ne sovpadajo
  11.      sòvzdrževáti  -újem nedov. (-) skupaj s kom vzdrževati: z rednim prispevkom so sovzdrževali kulturne spomenike
  12.      sòvzròk  -óka m (- -ọ́) vzrok v razmerju do drugega vzroka česa: pomanjkljiva prehrana v nosečnosti je lahko sovzrok za razvojne napake dojenčka
  13.      sòzaklèp  -épa m (- -ẹ́) jur. zaklepanje z dvema ali več ključavnicami, od katerih vsako zaklepa in odklepa druga oseba: zavarovati blagajno s sozaklepom / hraniti pošiljke pod sozaklepom
  14.      sòzakrivíti  -ím dov., sòzakrívil (- -í) skupaj s kom zakriviti: sozakriviti kršitev pogodbe / sozakriviti zmedo
  15.      sòzakúpnik  -a m (-) kdor je skupaj s kom zakupnik česa: sozakupnik zemljišča
  16.      sòzaložníca  -e ž (-í) založnica, ki skupaj s kom kaj založi: Državna založba Slovenije bo sozaložnica te publikacije
  17.      sòzaložník  -a m (-í) kdor je skupaj s kom založnik česa: založba Mladinska knjiga je sozaložnik knjižne zbirke
  18.      sòzapórnik  -a m (-ọ̑) zapornik v razmerju do drugega zapornika: imeti tovariški odnos do sozapornikov
  19.      sòzarótnik  -a m (-ọ̑) zarotnik v razmerju do drugega zarotnika v isti zaroti: kljub mučenju ni izdal sozarotnikov
  20.      sòzavarováti  -újem tudi sòzavárovati -ujem dov. (-; -á) ekon. zavarovati pri več zavarovalnicah, od katerih je vsaka dolžna ob škodi izplačati dogovorjeni del odškodnine: sozavarovati tovor
  21.      sózd  -a m (ọ̑) kratica sestavljena organizacija združenega dela: ustanovitev sozda; sozd in tozdi
  22.      sòzemlján  in sòzemljàn -ána m (-; - -á) ekspr. sočlovek: čeprav ni bil izobražen, je znal dobro presoditi vsakega sozemljana
  23.      soznáčen  -čna -o prid. () lingv. istopomenski, sinonimen: soznačni izrazi; soznačne besede ● knjiž. ti signali niso soznačni nimajo istega pomena; publ. njegovo ime je bilo soznačno s pojmom genija bil je genij
  24.      soznáčica  -e ž () knjiž. sinonim, sopomenka: narečne soznačice za strokovna imena rastlin
  25.      soznáčnica  -e ž () lingv. beseda, ki ima (skoraj) enak pomen kot kaka druga beseda; sinonim: navesti ob tujki domačo soznačnico; beseda ljudstvo je v tem primeru soznačnica za ljudje ● publ. dekadenca jim je bila soznačnica za vso umetnost zahodnoevropske meščanske družbe oznaka

   26.433 26.458 26.483 26.508 26.533 26.558 26.583 26.608 26.633 26.658  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA