Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (2.633-2.657)


  1.      čeháti  -ám nedov. (á ȃ) 1. čehljati: čehati konja; čeha se po glavi, za ušesi 2. redko trgati, lomiti: vihar čeha veje ♪
  2.      čêhelj  -hlja m (é) redko čohalo: konja drgne s čehljem in krtačo ♪
  3.      čehízem  -zma m (ȋ) lingv. element češčine v kakem drugem jeziku: uvajati rusizme in čehizme; v prevodu je ostalo dosti čehizmov ♪
  4.      čehljáti  -ám nedov. (á ȃ) narahlo drgniti, praskati po koži, zlasti žival: čehljati konja po vratu; čehljal se je po glavi in begal z očmi po ljudeh; v zadregi se čehlja za ušesom ♪
  5.      čêhniti  -em in čehníti čéhnem dov. (é ȇ; ȋ ẹ̑) nar. česniti: S pestjo bi te čehnil. Če bi bil kaj vreden, bi ti ne prevzeli dekleta (F. Bevk) ♪
  6.      čéhoslováški  -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) pog. češkoslovaški: čehoslovaška država ♪
  7.      čéhovski  -a -o prid. (ẹ̑) značilen za Čehova: čehovska melanholija; povest je tipično čehovska / čehovske komedije ♪
  8.      čéja  -e ž (ẹ́) zastar. čiščenje, snaženje: čeja živine ♪
  9.      čék  -a m (ẹ̑) nakaznica z nalogom, ki ga da imetnik bančnega računa banki za izplačilo ali prenos določene vsote: izplačati, podpisati, preklicati, unovčiti ček; plačati s čeki; ček za petdeset dolarjev ♦ fin. barirani ček; gotovinski ček izplačljiv v gotovini; potovalni ček s katerim je mogoče dvigati gotovino pri različnih bankah ♪
  10.      čèk  medm. (ȅ) posnema glas taščice ali nekaterih drugih ptic: ček ček ček, se oglaša taščica ♪
  11.      čéka  -e ž (ẹ̑) zgod., kratica izredna komisija za boj proti kontrarevoluciji in špekulaciji v Sovjetski Rusiji od leta 1917 do 1922: ustanoviti čeko / čeka ga je aretirala čekisti ♪
  12.      čekàn  -ána m (ȁ á) podočnik pri prašiču: divjega prašiča spoznaš po čekanih // nav. mn., nizko zob sploh: ima še nekaj majavih, rumenih čekanov; zapri usta in skrij čekane ◊ arheol. orožje v obliki ozke, ukrivljene sekire s koničastim temenom ♪
  13.      čekánast  -a -o prid. (á) podoben čekanu: veliki čekanasti zobje ♪
  14.      čêkelj  -klja m (é) redko podočnik pri prašiču; čekan ♪
  15.      čeketáti  -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) oglašati se z glasom ček: sraka čeketa ♪
  16.      čekíst  -a m (ȋ) pripadnik čeke: hišo so zastražili čekisti ♪
  17.      čekljáti  -ám nedov. (á ȃ) čeketati: kraljiček čeklja ♪
  18.      čekóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na ček: čekovni odrezek; čekovna golica; čekovna knjižica sešitek čekovnih golic ◊ fin. čekovni račun bančni račun, s katerega imetjem razpolaga lastnik s čeki; jur. čekovno pravo predpisi za poslovanje s čeki ♪
  19.      čekóvnopráven  -vna -o prid. (ọ̄-ā) nanašajoč se na čekovno pravo: čekovnopravno razmerje ♪
  20.      čeláda  -e ž (ȃ) 1. zaščitno pokrivalo, navadno kovinsko: povezniti si čelado na glavo; jeklena, usnjena, železna čelada; gasilska, tropska, vojaška čelada; čelade za motoriste / iz mraka so se pokazale svetle čelade ljudje v čeladah ∙ publ. modre čelade vojaška formacija Organizacije združenih narodov, ki jo sestavlja vojaštvo različnih držav 2. ekspr. glava: pazi, da je ne dobiš po čeladi ♪
  21.      čeládar  -ja m (ȃ) 1. ekspr. vojak s čelado: za tankom se je peljalo pet kamionov čeladarjev 2. izdelovalec čelad ♪
  22.      čeládast  -a -o prid. (ȃ) po obliki podoben čeladi: čeladast klobuk ♦ bot. čeladasti cvet ♪
  23.      čeláden  -dna -o (ȃ) pridevnik od čelada: čeladni jermen ♪
  24.      čeládnica  -e ž (ȃ) bot. močvirska rastlina s čeladi podobnim izrastkom na cvetni čaši, Scutellaria ♪
  25.      čeládnik  -a m (ȃ) ekspr. vojak s čelado: čeladniki so obkolili jetnike ♪

   2.508 2.533 2.558 2.583 2.608 2.633 2.658 2.683 2.708 2.733  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA