Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (25.683-25.707)


  1.      snagoljúben  -bna -o prid. (ú ū) knjiž. ki ljubi snago: snagoljuben človek; biti zelo snagoljuben ♪
  2.      snáha  -e ž (á) sinova žena v odnosu do njegovih staršev: s snaho se lepo razumejo; bodoča snaha ♪
  3.      snájperka  -e ž (á) žarg., voj. ostrostrelska puška: streljati s snajperko ♪
  4.      snást  -í ž (ȃ) zastar. jadrovje: popravljati snast na ladji ♪
  5.      snážen  -žna -o prid., snážnejši (á ā) ki je brez umazanije, prahu: snažni čevlji; snažno stanovanje; vse je bilo urejeno in snažno / dojenček je bil zelo snažen / snažna gospodinja gospodinja, ki ima smisel za snago; snažno delo delo, pri katerem se človek ne umaže ● zastar. imel je zelo snažne roke močne snážno prisl.: snažno oblečen; snažno pometeno dvorišče ♪
  6.      snáženje  -a s (á) glagolnik od snažiti: snaženje stanovanja; pospravljanje in snaženje / snaženje živine ♪
  7.      snažílec  -lca [tudi u̯c] m (ȋ) delavec, ki čisti: snažilec čevljev, oken; snažilec ulic / mazalec in snažilec ladijskih kotlov ♪
  8.      snažílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na snaženje: snažilna ekipa / snažilne priprave ♪
  9.      snažílka  -e [tudi u̯k] ž (ȋ) ženska, ki se poklicno ukvarja s čiščenjem: zaposliti več snažilk; šolska snažilka ♪
  10.      snážiti  -im nedov. (á ȃ) odstranjevati umazanijo, prah: ves dopust je samo snažila in pospravljala; snažiti čevlje, okna; snažiti si nohte / snažiti in krmiti konje ♪
  11.      snážnost  -i ž (á) stanje brez umazanije, prahu: navajati, paziti na snažnost; snažnost stanovanja; čut za snažnost ♪
  12.      snéd  -í ž, daj., mest. ed. snédi (ẹ̑) star. požrešen človek: ta sned tudi materi ni privoščila priboljška ♪
  13.      snéda  -e ž (ẹ̑) star. požrešen človek: ti sneda, ali boš vse sam pojedel ♪
  14.      snédati  -am nedov. (ẹ́) star. pojedati: gosenice snedajo liste ● star. snedati komu čast in ugled jemati ♪
  15.      snéden  -a -o prid. (ẹ̑) star. požrešen: sneden človek; biti preveč sneden / snedena je na sadje ♪
  16.      snéden  -dna -o prid. (ẹ̄) star. požrešen: snedni otroci ♪
  17.      snédenec  -nca m (ẹ̑) star. požrešen človek: ta snedenec nima nikoli dovolj ♪
  18.      snédenost  -i ž (ẹ̑) star. požrešnost: vsi so jo poznali po njeni snedenosti ♪
  19.      snédež  -a m (ẹ̑) star. požrešen človek: tak snedež je, da bi najraje sam vse pojedel ♪
  20.      snedúh  -a m (ū) star. požrešen človek: prevelik sneduh je, da bi se odrekel dobri večerji ♪
  21.      snég  -á m (ẹ̑) 1. padavine v obliki snežink: sneg naletava, je ponehal; pog. sneg gre sneži; v hribih bo padal sneg bo snežilo; burja nosi sneg; dež s snegom; dež in sneg / verjetno bo spet sneg; kaže na sneg; ekspr. diši po snegu / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: ne stoj na snegu; les so spravljali tudi v snegu in mrazu // te padavine kot bela snov na podlagi, zemlji: sneg kopni, se tali, se udira; sonce topi sneg; gaziti sneg, po snegu; kidati sneg; otresti sneg s plašča; drevje se je polomilo zaradi snega; avtomobil je obtičal v snegu; hribi so pokriti s snegom; sipek, trd sneg; svež sneg; knjiž. bleščeč, lesketajoč se sneg; sneg je na površini zmrznjen / stopiti v cel sneg nepregažen, neprehojen; južen sneg razmehčan, topeč se; moker sneg; plazovit sneg ki se (rad) loči, odtrga od celote; puhasti sneg; večni sneg ki stalno pokriva površje zemlje / mn., knjiž. visoki snegovi so začeli kopneti 2. stepen beljak: umešati sneg / beljakov sneg ● ekspr. sneg se kadi (močno) sneži z vetrom; ekspr. sneg se ponuja začenja rahlo snežiti; drva so pripravili do snega do zime; publ. zimske počitnice so preživeli na snegu vse počitnice so se smučali, sankali; knjiž., ekspr. ekspedicija je bila izgubljena v snegu in ledu v pokrajini, pokriti s snegom in ledom; žarg., šport. sneg je hiter dopušča, omogoča velike hitrosti pri smučanju, sankanju; žarg., rad. sneg na ekranu svetle, migotajoče pike na televizijskem zaslonu zaradi šibkega vhodnega signala; marčev sneg je siromakov gnoj ◊ alp. gnili sneg otajan, star sneg, ki se seseda; jamičasti sneg z jamicami, ki nastajajo zaradi taljenja snega; geogr. ločnica večnega snega višinska ali polarna meja, onstran katere sneg nikoli ne skopni; meteor. južni sneg ki pada pri temperaturi okoli 0°C ♪
  22.      snegobrán  -a m (ȃ) snegolov: popraviti žlebove in snegobran ♪
  23.      snegolòm  -ôma m (ȍ ó) gozd. polom drevja zaradi snega: proti snegolomu odporna drevesa / obšel je snegolom zaradi snega polomljeno drevje ♪
  24.      snegolòv  -óva m (ȍ ọ̄) ograja na strehi, ki zadržuje sneg: namestiti, popraviti snegolov ♪
  25.      snegolóvec  -vca m (ọ̑) redko snegolov: na strehi ni snegolovca ♪

   25.558 25.583 25.608 25.633 25.658 25.683 25.708 25.733 25.758 25.783  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA