Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (2.526-2.550) 
- častihlépnost -i ž (ẹ́) lastnost častihlepnega človeka: to je naredil iz častihlepnosti ♪
- častikrája -e ž (á) knjiž. jemanje časti, ugleda: dolžijo ga častikraje ♪
- častilákomen -mna -o prid. (á) častihlepen: zelo je častilakomen ♪
- častilákomnež -a m (á) častihlepnež ♪
- častilákomnost -i ž (á) častihlepnost ♪
- častílec -lca [u̯c in lc] m (ȋ) kdor koga časti, občuduje: Prešernovi častilci; imel je velik krog častilcev in prijateljev / raba peša zavrnila je vse svoje častilce oboževalce, občudovalce / šalj. goreči častilci vina ♪
- častílen -lna -o prid. (ȋ) ki koga časti: častilna beseda / častilna slavnost ♪
- častiljúben -bna -o prid. (ú ū) knjiž. častihlepen ♪
- častiljúbje -a s (ȗ) knjiž. častihlepje: svoje delo opravlja s častiljubjem ♪
- častiljúbnost -i ž (ú) knjiž. častihlepnost: skrita častiljubnost ♪
- častílka -e [u̯k in lk] ž (ȋ) ženska, ki koga časti, občuduje: imel je dosti častilk ♪
- častít -a -o prid. (ȋ) star. spoštovan, cenjen: to je častit gospodar; dekle je iz častite hiše / v vljudnostnem nagovoru častiti bralci! kot pristavek za duhovnika, redovnika častiti gospod; zahvaljujemo se častiti duhovščini; častita sestra Serafina // ki vzbuja spoštovanje zaradi starosti; častitljiv: tedaj je spregovoril častit starec; stara, častita lipa; sam.: tako je naročila častita častita sestra, redovnica ♪
- častitati gl. čestitati ♪
- častítelj -a m (ȋ) zastar. častilec: častitelji so mu postavili spomenik ♪
- častítev -tve ž (ȋ) star. čaščenje: častitev kulturne preteklosti ♪
- častíti -ím nedov. (ȋ í) izkazovati komu čast, spoštovanje: njega častijo vsi brez izjeme; častiti po božje; častijo ga kakor boga / častiti spomin slavnih mož / ekspr. zelo časti dobro kapljico jo ima rad, jo ceni ♦ rel. častiti križ, svetnike čaščèn -êna -o: njen rod je bil bogat in čaščen; prim. češčen ♪
- častítljiv tudi častitljív -a -o prid., častítljivejši tudi častitljívejši (ȋ; ȋ í) 1. ki vzbuja spoštovanje zaradi starosti: star, častitljiv mož / starček s častitljivim obrazom; ima častitljivo sivo brado; dosegel je častitljivo starost; staro, častitljivo drevo 2. zastar. spoštovan, cenjen: to je častitljiv poklic / v vljudnostnem nagovoru častitljivi gospod! ♪
- častítljivost tudi častitljívost -i ž (ȋ; í) lastnost častitljivega človeka: prevzela jih je njegova častitljivost / častitljivost njegovega obraza jih je odvrnila od ostrih besed ♪
- častítost -i ž (ȋ) star. lastnost častitega človeka: vsem je bil vzor zaradi svoje častitosti / družina je znana po svoji častitosti ♪
- častivréden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) vreden časti, spoštovanja: pošten in častivreden človek ♪
- častivrédnost -i ž (ẹ́) lastnost častivrednega človeka: spoštovali so ga zaradi njegove častivrednosti / družina je znana po svoji častivrednosti ♪
- častižêljen -jna -o prid. (é ē) željen časti: zelo je častiželjen ♪
- častižêljnost -i ž (é) lastnost častiželjnega človeka: zaradi svoje častiželjnosti ni priljubljen med tovariši ♪
- částnik -a m (ȃ) član poveljniškega vojaškega osebja; oficir: artilerijski, generalštabni častnik; aktivni častnik / višji gasilski častnik; častnik (ljudske) milice ♦ navt. častnik trgovske mornarice absolvent srednje ali višje pomorske šole; voj. častnik čin od podporočnika do polkovnika ali nosilec takega čina ♪
- částniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na častnike; oficirski: častniška uniforma / častniški poklic ♪
2.401 2.426 2.451 2.476 2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 
