Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (25.108-25.132)



  1.      slavjanofílski  -a -o prid. () nanašajoč se na slavjanofile ali slavjanofilstvo: slavjanofilsko čaščenje mužikov / slavjanofilski nazori
  2.      slavjanofílstvo  -a s () zgod., v Rusiji, sredi 19. stoletja politično in kulturno gibanje za samostojen razvoj Rusije, ki idealizira patriarhalno slovansko kulturo: pristaš slavjanofilstva
  3.      slávje  -a s (ā) prireditev, navadno z veliko udeleženci, posvečena pomembnemu dogodku, osebi ali spominu nanju: slavje je trajalo tri dni; organizirati, voditi slavje; priti na slavje; veliko slavje / partizansko slavje; ekspr. začelo se je pravo ljudsko slavje z zelo veliko udeležbo
  4.      slávlje  -a s (ā) zastar. slavje: prirediti veliko slavlje
  5.      slávljenčev  -a -o (ā) pridevnik od slavljenec: slavljenčev življenjepis; slavljenčeva zahvala za čestitke; govornik je poudaril slavljenčeve zasluge
  6.      slávljenec  -nca m (ā) kdor slavi, praznuje: nazdraviti slavljencu; predsednik društva je spregovoril o slavljencu
  7.      slávljenje  in slavljênje -a s (á; é) glagolnik od slaviti: slavljenje zaslužnih znanstvenikov / slavljenje rojstnega dneva
  8.      slávljenka  -e ž (ā) ženska, ki slavi, praznuje: čestitati slavljenki
  9.      slávnica  -e ž () knjiž. pesem, ki koga slavi: slavnica junaku / domovini je zapel čudovito slavnico
  10.      slávnost  -i ž (á) prireditev, navadno z veliko udeleženci, posvečena pomembnemu dogodku, osebi ali spominu nanju: udeležiti se slavnosti; voditi slavnost / jubilejna, spominska, šolska slavnost
  11.      slávnosten  -tna -o prid. (á) nanašajoč se na slavnost: slavnostna dvorana je polna gostov; slavnostna razsvetljava za praznik / slavnostni govornik / slavnostni govor, koncert; slavnostna prireditev s kulturnim sporedom; slavnostna seja / slavnostna uniforma / slavnostno kosilo / slavnostna predaja ladje, tovarne v uporabo slovesnamuz. slavnostna kantata
  12.      slávnostnost  -i ž (á) lastnost, značilnost slavnostnega: slavnostnost oblačil; slavnostnost prireditve
  13.      slávnoznàn  in slávnoznán -ána -o prid. (ā- ā-á; ā-á) zastar. zelo slaven: obiskal je slavnoznanega zdravnika
  14.      slavofíl  -a m () knjiž. slovanofil: navdušen slavofil ● knjiž., redko v Rusiji je postal slavofil slavjanofil
  15.      slavofílstvo  -a s () knjiž. slovanofilstvo: bil je znan po svojem slavofilstvu ● knjiž., redko pristaš slavofilstva slavjanofilstva
  16.      slavohlépen  -pna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki hlepi po slavi: slavohlepen človek; je zelo slavohlepna
  17.      slavohlépje  -a s (ẹ̑) hlepenje po slavi: to je v njem vzbujalo zavist in slavohlepje
  18.      slavohlépnež  -a m (ẹ̑) ekspr. slavohlepen človek: bil je lažnivec in slavohlepnež
  19.      slavohlépnost  -i ž (ẹ́) lastnost slavohlepnega človeka: to je naredil iz slavohlepnosti
  20.      slavolóčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na slavolok: slavoločni obok ◊ um. slavoločna stena stena s slavolokom, ki v cerkvi ločuje prezbiterij od ladje
  21.      slavolók  -a m (ọ̑) 1. monumentalen spomenik v obliki loka na stebrih, okrašen z reliefi, napisi: zmagovalcu so postavili slavolok / Slavolok zmage 2. dva manjša mlaja, ki ju prečno povezuje navadno napis, postavljena v čast prihoda koga: nad cesto se dviga slavolok; v čast novomašniku, novoporočencema so postavili slavolok ◊ um. lok, ki v cerkvi ločuje prezbiterij od ladje
  22.      slavónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Slavonce ali Slavonijo: slavonski gozdovi / slavonska govorica
  23.      slavospèv  in slavospév -éva m ( ẹ́; ẹ̑) pesem, ki koga slavi: napisati slavospev; slavospev junaku / slavospev svobodi ∙ ekspr. neprestano mu poje slavospeve zelo ga slavi
  24.      slavospéven  -vna -o prid. (ẹ̄) knjiž. slavilen: dnevniki objavljajo o njem slavospevne članke
  25.      slavožêljen  -jna -o prid. (é ē) željen slave: zelo je slavoželjen

   24.983 25.008 25.033 25.058 25.083 25.108 25.133 25.158 25.183 25.208  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA