Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (25.083-25.107)


  1.      slátinast  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na slatino: pijača slatinastega okusa ♦ agr. slatinasta tla tla, ki vsebujejo mnogo natrijevih, magnezijevih in kalcijevih soli ♪
  2.      slátinka  -e ž (ȃ) 1. nar. vzhodno steklenica za slatino: natočil si je iz slatinke; slatinka vina 2. bot. praprot s pernato deljenimi listi, ki so na spodnji strani pokriti s srebrnimi ali rjavimi luskami, Ceterach ♪
  3.      slátinski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na slatino: slatinski vrelec / slatinska steklenica steklenica iz zelenega stekla za slatino, navadno litrska / slatinska voda ♪
  4.      slatinščák  -a m (á) nar. vzhodno steklenica za slatino: piti iz slatinščaka; slatinščak žganja ♪
  5.      sláva  -e ž (á) 1. splošno priznanje velike vrednosti, veljave: slava mine, ekspr. se razkadi; slava ga je naredila ošabnega; niso mu kratili zaslužene slave; biti željen slave; izkazovati komu čast in slavo slaviti ga / moja pesem naj mu bo v slavo v čast // velik ugled, veljava: njegova slava raste; bojna, pisateljska slava; ekspr. dvomljiva slava 2. v medmetni rabi izraža poveličevanje, slavljenje: slava ti, junak / ob spominu na umrle: slava mu; slava njegovemu spominu 3. v srbski pravoslavni cerkvi praznik na godovni dan zavetnika družine: praznovati slavo / krstna slava ● ekspr. kar naprej mu pojejo slavo zelo ga slavijo; publ. delati noče, slavo bi pa rad požel se proslavil; ekspr. slavo mu je prinesel že prvi film že s prvim filmom je zaslovel; ekspr. v svoji slavi ni pozabil domače hiše čeprav je bil zelo slaven; ekspr. vrnil se je ovenčan s slavo kot zmagovalec; star. pasti na polju slave na bojišču ◊ rel. molitev pri maši z začetkom: Slava ♪
  6.      slávček  -čka m (á) nav. ekspr. slavec: slavček drobi; poje kot slavček ● ekspr. šola se imenuje po goriškem slavčku po pesniku Simonu Gregorčiču ♪
  7.      slávčev  -a -o (á) pridevnik od slavec: slavčeva pesem ♪
  8.      slávčji  -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na slavce: slavčje gnezdo / slavčje petje ♪
  9.      slávec  -vca m (á) rjavkasta, po trebuhu belkasta ptica pevka z rjavo rdečim repom: slavec drobi, žvrgoli; poslušati petje slavcev ♪
  10.      sláven  -vna -o prid., slávnejši (á) ki se mu splošno priznava velika vrednost, veljava: slaven igralec, pisatelj; ima slavne prednike; biti, postati slaven / ekspr.: to je njegov najslavnejši roman; slavna preteklost; obiskal je njihovo slavno gledališče / iron. to je ta slavna druščina / star., v vljudnostnem nagovoru slavna gospoda slávno prisl.: slavno končati delo; slavno premagati sovražnika ♪
  11.      slavìč  -íča m (ȉ í) star. slavec: poslušati slaviča ♪
  12.      slávika  -vik s mn., daj. slávikam, mest. slávikah, or. slávikami (á ȃ, daj., mest., or. á) lit. dela v slovanskih jezikih in dela o slovanskih jezikih, književnostih: bibliografija slavik ♪
  13.      slavílec  -lca [lc in u̯c] m (ȋ) kdor koga slavi: slavilci znamenitega pesnika / slavilec narave ♪
  14.      slavílen  -lna -o prid. (ȋ) ki koga slavi: ta govor je preveč slavilen; slavilna pesem ♪
  15.      slavílnica  -e ž (ȋ) knjiž. pesem, ki koga slavi: zložil je nekaj slavilnic ♪
  16.      slavíst  -a m (ȋ) strokovnjak za slavistiko: znan slavist / seminar za profesorje slaviste / pog. sestanek slavistov drugega letnika slušateljev oddelka za slavistiko ♪
  17.      slavístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na slavistiko: slavistični oddelek filozofske fakultete / slavistični kongres ♪
  18.      slavístika  -e ž (í) veda o slovanskih jezikih in književnostih: dognanja sodobne slavistike / diplomirati iz slavistike ♪
  19.      slavístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od slavist: slavisti in slavistke ♪
  20.      slavítelj  -a m (ȋ) star. slavilec: slavitelji so mu postavili spomenik ♪
  21.      slavíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. izražati splošno priznanje velike vrednosti, veljave: želel je, da bi ga ljudje slavili; narod slavi svoje junake; tega pisatelja zelo slavijo / v svojih delih je slavil rojstno mesto 2. proslavljati kak pomemben dogodek ali spomin nanj; praznovati: slaviti desetletnico poroke; danes slavi svoj dvajseti rojstni dan / novo leto bomo slavili doma ● publ. naša ekipa je že tretjič slavila na prvenstvu zmagala; publ. moštvo je spet slavilo zmago zmagalo slavèč -éča -e: delavci so bili na ulicah, slaveč prvi maj; ne mara slavečih besed slávljen -a -o tudi slavljèn -êna -o: bil je slavljen in oboževan pesnik ♪
  22.      slavizácija  -e ž (á) glagolnik od slavizirati: slavizacija romanskega prebivalstva ♪
  23.      slavízem  -zma m (ȋ) lingv. element slovanskih jezikov v kakem drugem jeziku: slavizmi v madžarščini / slavizmi v slovenščini ♪
  24.      slavizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj slovansko: slavizirati Dalmacijo ♪
  25.      slavjanofíl  -a m (ȋ) zgod., v Rusiji, sredi 19. stoletja pristaš slavjanofilstva: do konca življenja je ostal slavjanofil ● knjiž., redko kot slavjanofil se je udeleževal sokolskih prireditev kot slovanofil ♪

   24.958 24.983 25.008 25.033 25.058 25.083 25.108 25.133 25.158 25.183  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA