Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (24.908-24.932)
- slaborôden -dna -o prid. (ó) 1. ki slabo rodi: slaborodna vrsta češenj; slaborodno drevo ♦ agr. slaborodno leto leto, v katerem sadno drevje slabo rodi 2. ki ima malo pogojev za uspevanje rastlin: slaborodni hriboviti predeli; slaborodne obmorske dežele 3. ki ni sposoben imeti veliko potomcev: zaščititi slaborodne sesalce ♪
- slabóst -i ž (ọ̑) 1. neugoden občutek telesne nemoči: obšla ga je taka slabost, da se je ves bled sesedel; čutiti slabost v želodcu; omedleti od slabosti; hipna slabost 2. navadno s prilastkom kar ni v skladu z zaželenimi lastnostmi, zaželeno kakovostjo: pokazale so se slabosti takega poslovanja; odstraniti organizacijske slabosti; pozna odlike in slabosti njegovega pisanja / kapitulacija je pokazala vojaško in politično slabost države šibkost 3. navadno s prilastkom moralno, značajsko negativna lastnost: na njem ni našla nobene slabosti; ne zaveda se svojih slabosti; vsak človek ima svoje slabosti; slabosti in vrline // knjiž. neodločnost, omahljivost: očitali so mu nezanesljivost in slabost; njegov glas je razodeval strah in slabost 4. ekspr., navadno v povedni rabi nemoč upirati se užitkom, ki jih kaka stvar daje: ženske so njegova slabost / slabost do alkohola; poznajo njegovo
slabost za avtomobile ● knjiž. počasna hoja je razodevala njegovo slabost onemoglost ◊ med. živčna slabost nevrastenija ♪
- slabôta -e ž (ó) knjiž. slabost: slabota ga je obšla / pozna njegove kreposti in slabote ♪
- slabôten -tna -o prid., slabôtnejši (ó) 1. navadno v povedni rabi ki je brez moči, onemogel, zlasti zaradi bolezni: po gripi je bil še ves slaboten; slaboten je od starosti / bolnik je s slabotno roko komaj držal žlico // nav. ekspr. ki po splošni telesni razvitosti ne dosega navadne stopnje: otroci v razredu so večinoma krepki, nekaj pa je slabotnih; njegova mati je slabotna ženska 2. nav. ekspr. ki dosega nizko stopnjo a) glede na učinek, posledico: slaboten stisk roke, udarec / sedel je pred slabotnim ognjem; skozi okna je prihajala slabotna svetloba b) glede na obseg, količino: slaboten curek vode c) glede na čutno zaznavnost: spregovoril je s slabotnim glasom / slaboten srčni utrip 3. ekspr. neodločen, omahljiv: človek je slabotno bitje / to je ženska bolestne občutljivosti in slabotne volje ● star. letošnje vino je slabotno in kislo vsebuje malo alkohola; redko
bil je slabotnega zdravja rahlega slabôtno prisl.: slabotno je kriknil od presenečenja; slabotno se je smehljal ♪
- slabotínec -nca m (ȋ) zastar. slaboten človek: velikih naporov ni zmogel, ker je bil slabotinec ♪
- slabôtnež -a m (ȏ) ekspr. slaboten človek: kako ga je mogel ta slabotnež premagati ∙ ekspr. je velik strahopetnež in slabotnež slabič ♪
- slabôtnica -e ž (ȏ) ekspr. slabotna ženska: slabotnica sem, a želim si biti močna ♪
- slabôtnik -a m (ȏ) knjiž. slaboten človek: zavzel se je za otroke in slabotnike ♪
- slabôtnost -i ž (ó) lastnost slabotnega: skrbi jo otrokova slabotnost / ekspr. slabotnost volje ♪
- slaboúmen -mna -o prid. (ú ū) 1. duševno nerazvit: slaboumen otrok / slaboumen pogled 2. ekspr. omejen, nespameten, neumen: imel ga je za slaboumnega starca / slaboumen časopis; slaboumne reklame slaboúmno prisl.: slaboumno se smejati; sam.: pomoč slaboumnim ♪
- slaboúmje -a s (ȗ) knjiž. 1. slaboumnost: prirojeno slaboumje 2. omejenost, nespametnost, neumnost: slaboumje tega človeka / slaboumje predsodkov ♪
- slaboúmnež -a m (ȗ) ekspr. slaboumen človek: imeli so ga za slaboumneža ♪
- slaboúmnica -e ž (ȗ) ekspr. slaboumna ženska: slaboumnico so dali v zavod ♪
- slaboúmnost -i ž (ú) duševna nerazvitost: različne stopnje slaboumnosti ♪
- slabovíden -dna -o prid. (í ȋ) ki slabo vidi: slaboviden otrok; nosi očala, ker je slaboviden / slabovidno oko ♪
- slabovídnež -a m (ȋ) ekspr. slaboviden človek: slabovidnež si je nataknil očala, da bi prebral napis ♪
- slabovídnost -i ž (í) očesna napaka, zaradi katere se slabo vidi: zaradi slabovidnosti potrebuje očala ♪
- slabovóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki je (navadno) slabe volje: običajno je redkobeseden in slabovoljen / ošinila ga je s slabovoljnim pogledom slabovóljno prisl.: slabovoljno je odgovarjal na vprašanja ♪
- slabšálen -lna -o prid. (ȃ) ki izraža zaničljiv, prezirljiv odnos do česa: slabšalna oznaka / slabšalni pomen besede slabšálno prisl.: ta izraz zveni slabšalno ♪
- slabšálnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost slabšalnega: ugotavljati slabšalnost besed ♪
- slábšanje -a s (ȃ) glagolnik od slabšati: visoke cene vplivajo na slabšanje življenjske ravni / slabšanje vremena ♪
- slábšati -am nedov. (ȃ) povzročati, da kaj postane slabše: nalivi slabšajo ceste / slabšati odnose med državami slábšati se postajati slabši: vreme se slabša / bolezen se mu slabša ♪
- slábši -a -e prid. (ȃ) 1. primernik od slab: bombažne tkanine so slabši izolatorji kot volnene; delovna organizacija je v slabšem položaju kot lani; izvid je slabši, zato bo morala ostati v bolnišnici; nočem biti slabši od prijateljev; današnja predstava je bila slabša kot včerajšnja 2. ki je nižje, manj kakovostne vrste: ta izdelek je poceni, ker je iz slabšega materiala; odstopila ji je vso slabšo obleko / prva vretenca so dobro razvita, zadnja pa so slabša manj razvita slábše prisl.: bolniku je vedno slabše; sin je slabše gospodaril in se zadolževal; slabše sliši kot jaz; rdeča barva se v temi slabše vidi; pri nekaterih živalih je lobanja slabše razvita ∙ zdaj mu je še slabše počuti se še bolj bolnega slábši -a -e sam.: dopolnilni pouk je za slabše za slabše učence; o njem je povedal več boljšega kot slabšega; prim. slab ♪
- sláčenje -a s (á) glagolnik od slačiti: slačenje krila, plašča; slačenje in sezuvanje / slačenje koruze ♪
- slačílen -lna -o prid. (ȋ) namenjen za preoblačenje: slačilna kabina ♪
24.783 24.808 24.833 24.858 24.883 24.908 24.933 24.958 24.983 25.008