Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (24.883-24.907)


  1.      slabčè  -éta s (ȅ ẹ́) knjiž. slabič: bil je nebogljeno slabče ♪
  2.      slabéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. postajati slab, onemogel: živali so slabele od lakote; zaradi bolezni je vidno slabela 2. izgubljati popolnost svojih značilnosti: sunki vetra slabijo; luč je trepetaje slabela // nav. 3. os. prenehavati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: pri dolgem ležanju mišice slabijo; spomin slabi 3. nar., s smiselnim osebkom v dajalniku imeti neprijeten občutek kot pri slabosti, zlasti v želodcu: po obilni večerji mu je slabelo slabèč -éča -e: jetniki so čakali smrti, slabeč od ure do ure ♪
  3.      slabìč  -íča m (ȉ í) 1. nav. ekspr. neodločen, omahljiv človek: on sploh ni mož, ampak navaden slabič; vsi so ga imeli za slabiča 2. knjiž. slaboten človek: slabiči težkega dela niso zmogli ◊ čeb. čebelja družina, ki ima malo čebel in zalege ♪
  4.      slabíčen  -čna -o prid. (ȋ) knjiž. slaboten: ves slabičen je od bolezni ♪
  5.      slabíčevski  -a -o prid. (í) ekspr. tak kot pri slabiču: posmehovala se je njegovim slabičevskim čustvom ♪
  6.      slabíčevstvo  -a s (í) nav. ekspr. lastnost, ravnanje slabičev: obsoditi slabičevstvo ♪
  7.      slabíčka  -e ž (ȋ) ženska oblika od slabič: ni marala, da bi jo imeli za slabičko ♪
  8.      slabíčnost  -i ž (ȋ) 1. nav. ekspr. lastnost, ravnanje slabičev: sramoval se je svoje slabičnosti; človeška slabost in slabičnost 2. knjiž. slabotnost: zaradi slabičnosti jim ni mogel pomagati ♪
  9.      slabíkav  -a -o prid. (í) redko slaboten: ranjenec jo je klical s slabikavim glasom ♪
  10.      slabílec  -lca [tudi u̯c] m (ȋ) fot. kemična snov za zmanjšanje počrnitve črno-belega negativa: pripraviti slabilec ♪
  11.      slabílen  -lna -o prid. (ȋ) ki slabi: slabilna moč strahu ♪
  12.      slabína 1 -e ž (í) knjiž. slabost: slabina me je obšla; opomogel si je od slabine ♪
  13.      slabína 2 -e ž (í) nav. mn., nar. lakotnica: konj ima udrte slabine ♪
  14.      slabíški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na slabiče: strahopeten in slabiški človek / slabiški odnos do lastne volje ♪
  15.      slabíštvo  -a s (ȋ) nav. ekspr. lastnost, ravnanje slabičev: očital mu je slabištvo ♪
  16.      slabítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od slabeti ali slabiti: gospodarska slabitev države; slabitev glasu ♪
  17.      slabíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. povzročati, da kdo postaja slab, onemogel: bolezen slabi človeka / poškodovani listi slabijo rastlino 2. povzročati, da kaj izgublja popolnost svojih značilnosti: posnemanje slabi njegovo individualnost; ta značilnost knjige slabi zanimanje bralcev // nav. 3. os. povzročati, da kaj prenehava (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: hrup slabi sluh 3. nar., s smiselnim osebkom v tožilniku imeti neprijeten občutek kot pri slabosti, zlasti v želodcu: bilo je tako vroče, da jih je kar slabilo; slabilo jo je od lakote ♪
  18.      slabljênje  -a s (é) glagolnik od slabeti ali slabiti: krepitev in slabljenje glasu; slabljenje preživelih družbenih odnosov ♪
  19.      slabo...  prvi del zloženk nanašajoč se na slab: slabokrven, slabonameren, slabosrčen, slaboumnost ♪
  20.      slabôča  -e ž (ó) zastar. slabotnost: sramoval se je svoje slaboče ♪
  21.      slaboglásen  -sna -o prid. (ā) zastar. zloglasen, razvpit: popival je z najbolj slaboglasno druščino / zahajal je v slaboglasno krčmo ♪
  22.      slabokŕven  -vna -o prid. (ŕ r̄) 1. med. ki ima zmanjšano število rdečih krvničk ali zmanjšano količino krvnega barvila: slabokrven otrok; biti slabokrven 2. ekspr. neizrazit, medel: osebe v pripovedi so slabokrvne; ni se strinjal z njegovimi slabokrvnimi stališči ♪
  23.      slabokŕvnost  -i ž (ŕ) 1. med. bolezen zaradi zmanjšanja števila rdečih krvničk ali zmanjšane količine krvnega barvila: zdraviti slabokrvnost; znaki slabokrvnosti 2. ekspr. neizrazitost, medlost: slabokrvnost dramskih oseb; poetična slabokrvnost njegovih ljubezenskih pesmi ♪
  24.      slabonaméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki ima slabe, nepoštene namene: spoznali so ga za slabonamernega in zavistnega človeka / slabonamerna kritika ♪
  25.      slaborásel  -sla -o [ǝu̯] prid. (ā á) redko slabo razvit, zakrnel: slaboraslo drevo / slaborasel otrok ♪

   24.758 24.783 24.808 24.833 24.858 24.883 24.908 24.933 24.958 24.983  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA