Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (24.433-24.457)



  1.      skliceválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na sklicevanje: sklicevalni odbor / motil jih je premalo oseben, sklicevalen način njegovih odgovorov; sklicevalna opomba ♦ lingv. sklicevalna razlaga posredna razlaga
  2.      sklicevánje  -a s () glagolnik od sklicevati: sklicevanje volilcev / sklicevanje zborovanj / po dolgem sklicevanju so se le zbrali / sklicevanje na zakon
  3.      skliceváti  -újem nedov.) izražati željo, zahtevo a) po prisotnosti več ljudi na kakem mestu: sklicevati ljudi; sklicevati odbornike na sejo; vojaški obvezniki so se sklicevali celo noč / z bobnanjem sklicevati meščane; volkovi se sklicujejo v krdela b) z glagolskim samostalnikom po kaki dejavnosti, pri kateri je prisotnih več ljudi: predsednik sklicuje seje; sklicevati posvetovanja, sestanke skliceváti se 1. s klicanjem drug drugemu sporočati svojo prisotnost kje: hodili so v večjih razmikih in se sklicevali, da se ne bi kdo izgubil 2. v zvezi z na imeti, navajati kaj kot vzrok, razlog za svoje ravnanje, odločanje: sklicevati se na predpise, zakon / sklicevati se na svojo preteklost / sklicevati se na uglednega znanstvenika ♦ jur. sklicevati se na imuniteto, prvorojenstvo skliceváje: bobnal je, sklicevaje meščane; to trdi, sklicevaje se na njegovo izjavo sklicujóč -a -e: to zahteva, sklicujoč se na svoje pravice; publ. agencija poroča, sklicujoč se na dobro poučene kroge
  4.      sklistírati  -am dov. () med. dati klistir: sklistirati bolnika
  5.      sklíti  sklíjem dov. (í) vzkliti: seme sklije
  6.      sklízast  -a -o prid. (í) nar. spolzek, drsen: sklizast kamen; sklizasta pot
  7.      sklízav  -a -o prid. (í) nar. spolzek, drsen: sklizava pot
  8.      sklízek  -zka -o prid. (í) nar. 1. spolzek, drsen: spodrsnilo mu je na sklizkem kamnu; sklizek led / riba je sklizka 2. opolzek: sklizka šala
  9.      sklízniti  -em dov.) nar. spodrsniti: sklizniti na razmočeni ilovici; brezoseb. skliznilo mu je in je padel
  10.      skljúčenost  -i ž () lastnost, značilnost sključenega: sključenost telesa
  11.      skljúčiti  -im dov.) povzročiti, da dobi hrbet ukrivljeno obliko: bolezen ga je sključila / trpljenje ga je sključilo ∙ zastar. sključiti noge skrčiti skljúčiti se dobiti ukrivljen hrbet: vsa se je sključila od dela / hrbet se sključi; sključiti se v ramenih / zaradi strmine se je moral sključiti / sključil se je nad mizo skljúčen -a -o: sključen hrbet; sključen starec; biti ves sključen; sedeti sključen; sključen od dela, starosti; sključen v dve gubé; prisl.: sključeno hoditi
  12.      skljúvati  -am in skljújem tudi skljuváti skljúvam in skljújem dov., skljúval tudi skljuvál (ú; á ú) s kljuvanjem poškodovati, uničiti: ptice so skljuvale grozdje skljúvan tudi skljuván -a -o: od kokoši skljuvano zelje; prim. izkljuvati
  13.      sklobasáti  -ám dov.) slabš. reči, povedati: radoveden sem, kaj bo sklobasal
  14.      sklôbek  -bka in sklôpek -pka m (ó) star. klobčič: sklobek volne / sklobek protislovij
  15.      sklobuštráti  -ám dov.) ekspr. (govorno, miselno) zmešati, pomešati: vse dogodke je sklobuštral sklobuštrán -a -o: sklobuštrano pripovedovanje
  16.      sklofutáti  -ám dov.) večkrat udariti, navadno s plosko roko: sklofutala jo je in zlasala
  17.      sklokotáti  -ám in -óčem dov., ọ́) nav. ekspr. klokotaje steči: voda je sklokotala po odtočni cevi / vino mu je sklokotalo po grlu
  18.      sklòn  sklôna m ( ó) lingv. oblika samostalniške ali pridevniške besede za posebne skladenjske vloge: samostalnik, pridevnik v prvem sklonu ednine / ujemati se v sklonu / odvisni sklon vsak od šestih sklonov razen imenovalnikazastar. strmi skloni gor strma pobočja; knjiž., redko cesta zavije pod primernim sklonom nagibom, naklonom
  19.      sklonílo  -a s (í) lingv. končnica, ki izraža sklon; sklonska končnica: v besedi tetama je -ama sklonilo
  20.      sklonína  -e ž (í) knjiž., redko pobočje, strmina: pot drži po sklonini
  21.      skloníti  sklónim dov. ( ọ́) premakniti zgornji del česa navzdol, proti tlom: ko je šel skozi vrata, je sklonil glavo; skloniti hrbet; skloniti glavo h komu, nad čim / labod je sklonil vrat; ekspr. pod težo snega so smreke globoko sklonile veje upognile / skloniti glavo v pozdrav; ob žalostni novici so se glave sklonile ● zastar. kaj ga je sklonilo, da je to storil nagnilo; na ukaz je molče sklonil glavo z gibom glave navzdol izrazil soglasje; ekspr. prej ali slej boš sklonil glavo se boš uklonil, vdal skloníti se 1. premakniti glavo, zgornji del telesa navzdol, zlasti naprej: sklonil se je in pobral kamen; sklonil se je, da bi zavezal čevelj; skloniti se nad zemljevid; skloniti se po poleno; skloniti se skozi okno / skloniti se pod težkim bremenom upogniti se 2. zastar. vzdigniti se, vzravnati se: bolnik se je napol sklonil v postelji / skloniti se kvišku, pokonci ● knjiž. dan se je sklonil zvečerilo se je; knjiž., ekspr. nihče se ni sklonil k meni mi ni pomagal; knjiž. mrak se je sklonil na zemljo zmračilo se je; ekspr. ko se je prižgala luč, se je takoj sklonil nad knjigo začel brati, študirati sklonívši star.: vstopil je, sklonivši glavo; sklonivši se k njemu, ga je tiho vprašal sklónjen -a -o: sklonjena drža, postava; s sklonjeno glavo, star. sklonjene glave je šel po cesti; sklonjen hoditi, sedeti
  22.      skloníti se  sklónem se dov. ( ọ́) nar. skloniti se sklonim se: sklone se in pobere kamen
  23.      sklónjenost  -i ž (ọ́) stanje sklonjenega: sklonjenost telesa
  24.      sklonljív  -a -o prid. ( í) lingv. ki se da sklanjati: samostalniki so sklonljive besede
  25.      sklonljívost  -i ž (í) lingv. lastnost, značilnost sklonljivega: sklonljivost besede

   24.308 24.333 24.358 24.383 24.408 24.433 24.458 24.483 24.508 24.533  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA