Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (24.258-24.282)


  1.      sísal  -a m (ȋ) srednjeameriška agava, katere listna vlakna se uporabljajo za vrvarske izdelke: gojijo koruzo, sisal in kokos // vlakna te rastline: preproga iz sisala; neskl. pril.: sisal vrvi ♪
  2.      sísalov  -a -o (ȋ) pridevnik od sisal: vrv iz sisalovih vlaken ♪
  3.      sísalski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sisal: sisalska vlakna / sisalske vrvi ♪
  4.      sistém  -a m (ẹ̑) navadno s prilastkom 1. skupina po naravnih zakonih povezanih, soodvisnih teles, enot, ki sestavljajo zaključeno celoto: pojmovati atom, vesolje kot sistem // astr. taka skupina nebesnih teles s skupnim središčem, sestav: sončni, zvezdni sistemi / geocentrični, heliocentrični sistem; planetni sistem vsa nebesna telesa, ki krožijo okoli Sonca 2. geogr. skupina med seboj povezanih naravnih enot, ki sestavljajo zaključeno celoto: gorski, jamski sistem; rečni sistem reka z vsemi pritoki 3. skupina med seboj načrtno povezanih, soodvisnih naprav, priprav, ki sestavljajo funkcionalno celoto: izboljšati, zgraditi sistem; alarmni, hladilni, krmilni sistem; hidroenergetski sistem skupina hidroelektrarn na kaki reki ali na kakem področju, ki tvorijo zaključeno celoto; namakalni sistem / obrambni sistem jarkov in nasipov 4. anat. skupina med seboj povezanih organov, ki sestavljajo funkcionalno celoto: dihalni, prebavni sistem / mezgovni sistem mezgovnice in bezgavke v organizmu; žilni sistem; centralni živčni sistem možgani in hrbtenjača 5. skupek med seboj z določenim namenom in po določenih načelih, lastnostih povezanih, soodvisnih enot, ki sestavljajo zaključeno celoto: ustvariti sistem; sistem idej, načel, pojmov; pisava je sistem znakov za pisno sporazumevanje / nasprotja med filozofskimi, ideološkimi sistemi / merski sistemi 6. načrtno, razumsko urejen skupek enot, načel, postopkov, ki določajo kako dejavnost, zlasti glede na dosego določenega cilja; red, načrt: izboljšati, spremeniti sistem dela, igranja, nagrajevanja; tekmovalni, vzgojni sistem / pog. on nima sistema ne dela, ne misli urejeno, načrtno, premišljeno; v navideznem neredu odkriti sistem red, urejenost; delati brez sistema, po sistemu // tak skupek glede na osnovno načelo, po katerem je urejen: abecedni, časovni, kartotečni, točkovni sistem / desetprstni sistem tipkanja 7. celota družbenih enot, sestavin in odnosov, ki temelji na med seboj povezanih načelih, pravilih in ureja družbeno dogajanje, (družbena) ureditev: revolucionarno spreminjati družbeni sistem / demokratični, federativni, republikanski sistem; samoupravni socialistični sistem 8. celota predpisov, pravil, ki urejajo kako družbeno področje: davčni, denarni, politični sistem ◊ agr. saditi po vrstnem sistemu saditi v vrstah, med katerimi je določena, predpisana razvrstitev in razdalja; biol. naravni sistem rastlinstva in živalstva razvrstitev rastlinstva in živalstva v skupine po sorodnosti; ekon. degresivni sistem nagrajevanja po katerem delavčev zaslužek narašča počasneje, kot se dviga njegova delovna storilnost; družbenoekonomski sistem način uskladitve posameznih gospodarskih dejavnosti, da tvorijo narodnogospodarsko celoto; gospodarski sistem po katerem so gospodarske enote povezane v narodno gospodarstvo kot celoto; elektr. informacijski, operacijski, računalniški sistem; trifazni, večfazni sistem; fiz. mednarodni sistem enot za fizikalne količine, ki temeljijo na enotah za dolžino, maso, čas, električni tok, temperaturo, določenih z mednarodnim dogovorom; opazovalni sistem koordinatni sistem za določanje lege in ure za merjenje časa; geom. koordinatni sistem za določanje lege točke v ravnini, prostoru; polarni, premočrtni koordinatni sistem; sistem premic, ravnin skupnost premic, ravnin s predpisano lastnostjo; grad. montažni sistem gradnje pri katerem se uporabljajo vnaprej izdelani montažni elementi; jur. volitve po večinskem sistemu; delegatski volilni sistem po katerem volijo predstavniki ožje teritorialne skupnosti delegate za predstavništvo širše teritorialne skupnosti; kem. periodni sistem elementov razporeditev kemičnih elementov po naraščajočih atomskih številih v obliki tabele; lingv. glasovni sistem jezika; lit. naglasni, zlogovni metrični sistem; mat. desetiški, dvojiški sistem; logaritemski sistem; odvisni sistem sistem med seboj odvisnih enačb, vektorjev, aksiomov; metal. napajalni sistem s pomočjo katerega se prepreči nastanek lunkerja v ulitku; min. kubični sistem v katerem so vse tri osi med seboj pravokotne in enako dolge; monoklinski sistem v katerem sta dve osi med seboj pravokotni, tretja pa je proti eni nagnjena; kristali v heksagonalnem, rombičnem sistemu; muz. atonalni, tonalni sistem; četrttonski sistem v katerem je oktava enakomerno razdeljena na štiriindvajset tonov; navt. kardanski sistem priprava iz obročev, ki omogoča, da v njej nameščene priprave ostanejo zmeraj v vodoravni legi; prekrivalni sistem izdelave čolnov pri katerem se deske opločja delno prekrivajo; ptt simultanski sistem ki omogoča istočasno delovanje dveh ali več ločenih telefonskih ali telegrafskih zvez na istem vodu; sinhronski (telegrafski) sistem pri katerem se v oddajnem in sprejemnem aparatu mehanizmi vrtijo z isto hitrostjo, sinhrono; rad. oddajni, sprejemni sistem; televizijski sistem; soc. odprt družbeni sistem v katerem ni ovir za spreminjanje poklicnega, družbenega, razrednega položaja človeka; šah. obrambni sistem; švicarski sistem sistem tekmovanja, po katerem igrajo med seboj igralci s (približno) enakim številom točk; teh. zavorni sistem ♪
  5.      sistemátičen  -čna -o prid., sistemátičnejši (á) ki poteka, je narejen po sistemu; urejen, načrten, premišljen: sistematičen izbor, opis; raziskovanje, zdravljenje je bilo sistematično / sistematična metoda; sistematično mišljenje / pri delu je zelo sistematičen; njegovo znanje ni sistematično ♦ fiz. sistematična napaka napaka zaradi nenatančnosti merilne priprave; jur. sistematična razlaga zakona razlaga zakonskega besedila po določenem sistemu sistemátično prisl.: sistematično delati; sistematično urejen ♪
  6.      sistemátičnost  -i ž (á) lastnost, značilnost sistematičnega: sistematičnost dela; nazornost in sistematičnost / v tem delu ni nobenega reda, nobene sistematičnosti ♦ ped. načelo sistematičnosti učno načelo obravnavanja snovi po določenem zaporedju, po delih, ki se potem uredijo in povežejo v urejeno celoto ♪
  7.      sistemátik  -a m (á) 1. kdor dela po sistemu: pri delu je dober sistematik 2. strokovnjak za sistematiko: tako so ptiče poimenovali novejši sistematiki ♪
  8.      sistemátika  -e ž (á) urejenost, načrtnost, premišljenost: v delu se kaže precejšnja sistematika; znanstvena sistematika / sistematika stila ♦ biol. veda, ki se ukvarja z opisom, poimenovanjem in razvrščanjem rastlin, živali v sistematske kategorije ♪
  9.      sistematizácija  -e ž (á) ureditev, razvrstitev po določenem sistemu, v določene sisteme: sistematizacija dejstev, gradiva / znanstvena sistematizacija slovenske književnosti / sistematizacija znanja ∙ sistematizacija delovnega mesta sistemizacija ♪
  10.      sistémski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sistem: sistemske značilnosti / sistemsko reševanje problemov / razvrstitev živali v sistemske enote v sistematske enote ♦ elektr. sistemski podatki podatki, ki omogočajo obdelavo uporabnikovih programov v računalniškem sistemu; jur. sistemska rešitev rešitev v zakonodaji zaradi enotnosti pravnega sistema sistémsko prisl.: sistemsko združevati ♪
  11.      sítarstvo  -a s (ȋ) obrt za izdelovanje sit: razvoj sitarstva ♪
  12.      sítnež  -a m (ȋ) ekspr. siten človek: bil je velik sitnež; staremu sitnežu nikoli ne ustrežeš / sitnež sitni / kot psovka molči, sitnež ♪
  13.      situacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na situacijo: situacijske potrebe / situacijsko poročilo s fronte ♦ gled. situacijska komika komika, ki jo povzroča položaj osebe na odru; grad. situacijski načrt načrt, ki prikazuje položaj gradbenega objekta glede na druge objekte, meje parcele ♪
  14.      sivênje  -a s (é) glagolnik od siveti ali siviti: sivenje las / sivenje neba ♪
  15.      sivo... 1 prvi del zloženk nanašajoč se na siv: sivodlak, sivolasec, sivorep ♪
  16.      sívost  -i ž (í) lastnost sivega, siva barva: ugotavljati stopnjo sivosti / ekspr. sivost življenja ♪
  17.      sízifovski  -a -o prid. (ȋ) knjiž. tak kot pri Sizifu: sizifovska vztrajnost / sizifovsko delo sízifovsko prisl.: sizifovsko se mučiti ♪
  18.      sízifovstvo  -a s (ȋ) knjiž. lastnost ali ravnanje človeka, ki opravlja brezuspešno, neuresničljivo delo: zavedal se je svojega sizifovstva / njihova dejavnost je sizifovstvo ♪
  19.      sižé  -ja m (ẹ̑) knjiž. snov, predmet umetniškega obravnavanja: siže tega filma je narodnoosvobodilni boj; ta resnična zgodba je služila kot siže mnogim romanom in dramam ♪
  20.      sižéjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na siže: vidi se sižejska in kompozicijska podobnost med obema deloma / sižejska zgradba balade ♪
  21.      skábies  -a m (ȃ) med. garje ♪
  22.      skabióza  -e ž (ọ̑) knjiž. rastlina z modrimi, vijoličastimi ali rumenkasto belimi cveti v glavicah; grintavec ♪
  23.      skadénca  -e ž (ẹ̑) fin. rok za plačilo obveznosti, zapadlost: trimesečna skadenca ♪
  24.      skaditi  ipd. gl. izkaditi ipd. ♪
  25.      skadrírati  -am dov. (ȋ) film. določiti obliko, vsebino, število kadrov: skadrirati sceno / skadrirati film ♪

   24.133 24.158 24.183 24.208 24.233 24.258 24.283 24.308 24.333 24.358  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA