Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (23.808-23.832)



  1.      sátast  -a -o prid. () podoben satu: stena je poslikana s satastim vzorcem; satasta zgradba celice / ponev s satastim dnom
  2.      sátir  in satír -a m (; ) v grški mitologiji spremljevalec boga Dioniza, upodobljen kot človek s kozjimi nogami, kozjo brado in repom: v teh gozdovih so živeli satiri in nimfe; pohoten kot satir
  3.      sátnik  -a m () lesen okvir pravokotne oblike, v katerega se vstavi satnica: dati satnike v panj
  4.      saturnálije  -lij ž mn.) 1. pri starih Rimljanih slavje v čast boga Saturna: praznovati saturnalije 2. knjiž. razbrzdano veseljačenje: zabava se je spremenila v saturnalije
  5.      sávski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na Savo: savski breg, most; savski prod / savska dolina
  6.      scartáti  -ám dov.) pog. s pretiranim negovanjem razvaditi: otroka bodo čisto scartali scartán -a -o: fant je preveč scartan
  7.      scéna  -e ž (ẹ̑) 1. likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu: pripraviti sceno; ekspresionistična, realistična scena; scena prvega dejanja; osnutki za sceno / kostumi in scena / filmska, gledališka scena // knjiž. prizorišče, oder v gledališču: scena je bila med vso igro ista; osvetliti sceno; aplavz na odprti sceni med dejanjem 2. prizor: scena iz vsakdanjega življenja / nezanimive in razvlečene scene v romanu / scene niso dobro odigrali; ljubezenska scena v filmu 3. publ., navadno s prilastkom področje udejstvovanja in uveljavljanja: razmere na mednarodni politični sceni 4. ekspr. izražanje čustev, razpoloženja silovito, brez pridržkov: med njima je prihajalo do scen; pogovoru je sledila scena z očitki in prošnjami / žena mu dela scene javno kaže nejevoljo nanj, se netaktno vedegled. markirati sceno delati prizorišče s pomožnimi elementi; masovna scena v kateri nastopa množica ljudi
  8.      scenaríst  -a m () kdor (na)piše scenarij: scenarist, režiser in snemalec
  9.      scenarístka  -e ž () ženska, ki (na)piše scenarij: scenaristka je scenarij večkrat predelala
  10.      sceneríja  -e ž () celota likovnih elementov v gledališkem, filmskem delu: narediti scenerijo; oder s spreminjajočo se scenerijo / principi moderne scenerije; pren. bleščeča scenerija neonskih napisov
  11.      scéničen  -čna -o prid. (ẹ́) scenski: izvirnost v scenični tehniki / scenični učinki / scenična pripoved
  12.      scenográf  -a m () kdor se (poklicno) ukvarja s scenografijo: bil je dober scenograf; kostumograf in scenograf / filmski, gledališki scenograf
  13.      scenografíja  -e ž () dejavnost, ki se ukvarja z likovno opremo prizorišča v gledališču ali filmu: posvetiti se scenografiji / oddelek za kostumografijo in scenografijo // likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu: scenografijo je pripravil znani slikar; scenografija te igre je realistična / gledališka scenografija / balet v scenografiji domačega scenografa
  14.      scenográfka  -e ž () ženska, ki se (poklicno) ukvarja s scenografijo: scenografka in kostumografka
  15.      scenográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na scenografe ali scenografijo: scenografska in kostumografska oprema / scenografsko delo
  16.      scénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sceno: scenski in kostumski osnutki / scenski pripomočki; scenska oprema / scenski delavec / knjiž. scenski okvir drame scenagled. scenska glasba glasba, ki spremlja, dopolnjuje uprizoritev dramskega dela; lit. scenska pripoved pripoved, v kateri so osebe, čas in prostor opisani v majhnem, omejenem obsegu
  17.      scepetáti  -ám dov.) redko zacepetati: nervozno je scepetal z nogami // odcepetati: scepetala je k vratom
  18.      science fiction  science fictiona [sájǝnsfíkšǝn] m, tudi neskl. (-) knjiž. literarna dela, ki temeljijo na predvidenih izsledkih znanosti; znanstvena fantastika: pisec science fictiona / science fiction v filmu; neskl. pril.: science fiction roman
  19.      scizeti  gl. izcizeti
  20.      scureti  ipd. gl. izcureti ipd.
  21.      sčásoma  prisl. (ā) izraža, da se kaj zgodi po določenem času: sčasoma smo postali prijatelji; nekaj denarja si je sčasoma prihranil / sčasoma se vse izve // polagoma, počasi: zanimanje za to je začelo sčasoma upadati / zastar. ustnica mu je sčasoma debelela
  22.      sčiníti  -ím in sčíniti -im dov. ( í; í ) nar. očistiti omlačeno žito: do večera so vse sčinili / sčiniti žito
  23.      sčvekati  gl. izčvekati
  24.      sebevídnost  -i ž (í) knjiž. samozavedanje: sposobnost sebevidnosti
  25.      secesioníst  -a m () 1. predstavnik secesije: ta arhitekt je tipičen secesionist 2. pristaš secesionizma: intervencija vojaških čet proti secesionistom

   23.683 23.708 23.733 23.758 23.783 23.808 23.833 23.858 23.883 23.908  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA